| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacije uporabe kirurških instrumentov
Sanja Bukovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Kirurške instrumente uporabljamo med operativnim posegom za različne funkcije. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kateri instrumenti se najpogosteje uporabljajo na področjih otorinolaringologije, oftalmologije, ginekologije, maksilofacialne kirurgije in visceralne kirurgije. V kvantitativni raziskavi smo v kliničnem okolju raziskali, kateri so najpogostejši posegi na določenih področjih. Instrumente smo razvrstili glede na uporabo pri teh najpogostejših posegih. Določili smo časovno zaporedje uporabe instrumentov in izdelali simulacijski model uporabe instrumentov. Ugotavljamo, da so najpogostejši posegi na področju otorinolaringologije septoplastika (32 %), adenoidektomija (26 %) in tonzilektomija (11 %). V oftalmološki operativni dvorani se največ opravi halacij (8 %), strabizmov (1 %) in sondiranj (1 %). V ginekološki operativni dvorani so najpogostejši posegi carski rez (38 %), histeroskopska ablacija polipa (18 %) in laparoskopska adneksektomija (15 %). Maksilofacialna operativa naredi največ posegov izdiranja zob in korenin (81 %), ekstraoralnih incizij (5 %) in zapor antrooralne komunikacije (5 %). Visceralna operativa pa izvede največ laparoskopskih holecistektomij (42 %), hernioplastik ingvinalne kile (enostransko) (28 %) in eksplorativnih laparotomij (14 %). Skupine, v katere razdelimo instrumente, so: instrumenti za prekinjanje tkiva, držalni instrumenti, prijemalni, pomožni, diagnostični in specialni instrumenti. Instrumente smo razdelili v naslednja časovna okna: začetek posega, sredina posega in čas do zaprtja rane. Simulacijski model smo izvedli v obliki posebne mape, ki vključuje prej pridobljene rezultate o funkcijah instrumentov in njihovi uporabi v določenem časovnem oknu. Instrumenti se med seboj razlikujejo po obliki, materialu, funkciji, predvsem pa je njihov izbor odvisen od operacijskega posega.
Ključne besede: Kirurški instrumenti, operativna dvorana, operacijska medicinska sestra.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

2.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

3.
Didaktični znanstveni eksperimenti zapletenih mehanizmov elektrokirurgije
Andrej Žerdin, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Za operacijske medicinske sestre so varnostni mehanizmi in delovanje elektrokirurške enote težko razumljivi. V raziskavi smo predstavili didaktični pristop za prikaz teh kompleksnih mehanizmov. Metode: Z eksperimentalno metodo smo v kontroliranem okolju izvedli poskuse, s katerimi smo nazorno opisali prevajanje visokofrekvenčnega električnega toka skozi človeško telo. Uporabljali smo električne sijalke in žarnice v katerih se je induciral tok, ki v kliničnem okolju povzroči prekinjanje tkiva in koagulacijo. Uporabljali smo realno elektrokirurško opremo Covidien Force Triad in razcepljene nevtralne elektrode. Rezultati: Rezultati so pokazali ionizacijo plina v električni sijalki in nazorno pot električnega toka, ki pri tem teče skozi telo človeka. Na razcepljeni elektrodi smo glede na os elektrode določili smer, ki je najbolj občutljiva za varnostni sistem, kjer se nadzira površina elektrode v stiku z bolnikom. Didaktično smo prikazali vpliv induciranih visokofrekvenčnih tokov, ki inducirajo napetost, če vodnik elektrokirurškega noža ali bipolarne pincete ovijemo okrog žarnice in sijalke. Diskusija: Za varnost bolnika je pomembno da operacijska medicinska sestra razume principe, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov. Uporaba didaktičnega pristopa pripomore k razumevanju principov, ki so sicer težko razumljivi. Sklep: V današnjem času še vedno nimamo urejenega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki rokujejo s kakršnimi koli elektrokirurškimi napravami. Glede na to, da je vedno več simulacijskih centrov upamo, da bodo delodajalci namenjali pozornost tudi temu. To bi pripomoglo k boljši varnosti za osebje in bolnike.
Ključne besede: elektrokirurgija, varnost bolnika, neželeni dogodki, didaktični pristop.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 565; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Neinvazivna ocena hemodinamičnih spremenljivk pri spremembi položaja telesa
Andrej Žerdin, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo neinvazivnega pulznega oksimetra Radical 7 spremljali hemodinamične spremenljivke ob spreminjanju položaja telesa prostovoljcev. Namen našega diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri položaj telesa, odmika nog za 45°, 90° in dvig trupa za 45° od horizontalne ravnine povzroči pri neinvazivnem merjenju hemodinamičnih spremenljivk največje odstopanje. Meritve smo izvajali na skupini zdravih prostovoljcev (n = 42), ki smo jim na določeno časovno enoto spreminjali položaj telesa. S pomočjo rezultatov meritev, ki smo jih dobili smo ugotovili, da največje odstopanje opazovanih hemodinamičnih spremenljivk povzroči odmik nog za 90°od horizontalne ravnine v primerjavi z drugimi položaji (dvig nog za 45° in dvig trupa za 45°). Z dvigom nog za 90° povzročimo večje odstopanje v merljivih hemodinamičnih spremenljivkah. Ugotavljamo, da se vrednost perfuzijskega indeksa ob dvigu nog za 45° glede na izhodiščno vrednost statistično ne spremeni (p = 0,129) ob dvigu nog za 90° pa se iz izhodiščne vrednosti 4 ± 5,3 dvigne na 6 ± 6,5 (p < 0,001). Vrednost srčnega utripa se pri dvigu nog za 45° statistično ne spremeni (p = 0,299) ob dvigu nog za 90° pa iz izhodiščne vrednosti 75 ± 13 naraste na 78 ± 11 (p = 0,002). Sistolična vrednost arterijskega krvnega tlaka v horizontalni legi znaša 126 ± 14 ob dvigu nog za 45°se poviša na 128 ± 17 (p = 0,005) ob dvigu nog za 90°od horizontalne ravnine pa je odstopanje večje v izhodiščni legi mediana vrednost je 123 ± 13 nato pa se poviša na 128 ± 17 (p < 0,001). To pri človeku, ki je nenadoma izgubil zavest pripomore k temu, da se njegovo hemodinamsko stanje v telesu ponovno stabilizira in telo lahko brez težav funkcionira naprej.
Ključne besede: pasivni dvig nog, hemodinamične spremenljivke, sinkopa
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1505; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici