Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Family businesses (FB) are important in the most of national economies. We explored whether successors innovativeness is positively associated with the transfer of the founder innovativenes sthrough knowledge transfer and creation processes in a form of the internal transfer of founders tacitand experiential knowledge and skills and with the external transfer of knowledge, when potential successors attend educational programs, external training, or gain working experience in other companies. Our research reveals that when the actual forms of internal knowledge transfer a rediscussed, the positive correlations exist between innovativeness of successors and their early inclusion into FB, apprenticeship, inclusion of successors into meetings with business partners and strategic planning before they get involved in FB. Our survey partially confirmed that regarding external transfer of knowledge, working experiences of successors in other companies and participation in academic courses are positively associated with their innovativeness.
Ključne besede: family business, innovation, knowledge transfer, succession
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je tehnologija spremenila naš svet, naš način življenja, način, kako delamo, načine razmišljanja in na koncu zaznavanje nas samih in našega okolja. Kako tehnologija raste, uspeva in cveti, je usklajeno z normami, vrednotami in prepričanji. Tako kot si dandanes ne znamo predstavljati sveta brez tehnologije, si ga ne moremo predstavljati brez čebel. Čebele predstavljajo ključni del našega okolja in so glavne opraševalke cvetočih rastlin. Z opraševanjem ohranjajo rastlinske vrste, od teh pa je odvisno življenje ljudi in živali. Čebele so pravzaprav ključni del našega življenja, zato sta razumevanje in zaščita čebel ključna za zdravje našega planeta. V teoretičnem delu smo se poglobili v problem upada števila čebel in njihove nenadomestljivosti tako za ljudi kot tudi za okolje. Na začetku je predstavljenih nekaj osnovnih pojmov s področja inovacij. V povezavi s tem smo se osredotočili tudi na družbeno odgovornost; družbeno odgovorni smo takrat, ko delujemo trajnostno. Trajnostno delujemo, ko upoštevamo potrebe današnje družbe in pri tem pazimo, da ne ogrožamo prihodnjih generacij. Poglobili smo se v trajnostno naravnanost in ustvarjalno razmišljanje, saj praktični del naloge temelji prav na tem. Na koncu teoretičnega dela smo podrobno opisali Debonovo metodo šestih klobukov, ki je bila vodilo naše delavnice s čebelarji s Štajerske. Z analizo literature in v nadaljevanju s praktičnim delom smo želeli prikazati uporabnost metode, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje. V praktičnem delu naloge smo se osredotočili na predstavitev čebel in umetnih čebeljih prototipov. Izpostavili smo prednosti in slabosti robotskih prototipov ter njihov vpliv na nas in naše okolje. Ker se hitrost upada čebel ne zmanjšuje, smo se poglobili v iskanje vzrokov, zakaj je od leta 2006 zaznan tolikšen upad teh opraševalk. Močno smo poudarili čebele in njihov pomen za nas ter opisali škodo, ki jo lahko povzroči upad čebel. Na koncu je opisana delavnica s čebelarji, ki smo jo izvedli julija 2022. Delavnico s čebelarji smo izvedli s pomočjo Debonove metode in tako s sodelujočimi razvili razpravo, ki je bila usmerjena na eno temo (ločevali smo informacije od ustvarjalnosti, čustva od logike itn.). Rezultati delavnice so pokazali, da smo Slovenci v ospredju v reševanju problematike upada čebel. Medtem ko se v tujini zatekajo k tehnologiji in tovrstnim rešitvam, se v Sloveniji s problemi soočamo na okolju prijazen način. Dejstvo je, da število čebel upada, ampak to je predvsem odvisno od nas, ljudi, in od našega ravnanja z okoljem in z vsem, kar nas obdaja. V nalogi poudarjamo tudi trajnost – zavedati se namreč moramo svojih dejanj in posledic, ki jim sledijo. Truditi se moramo za svet, v katerem naša dejanja utirajo pot za boljši jutri. Skupaj lahko pustimo boljši svet za generacije, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: metoda šestih klobukov, trajnostni razvoj, ustvarjalno razmišljanje, inovacije, čebele, robotski prototip
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,66 MB)

Ključne besede: corporate social responsibility, ISO 26000 holistic approach to CSR, dialectical systems theory, system dynamics
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 8
Povezava na datoteko

Opis: V magistrski nalogi proučujemo področje ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnega razvoja in sreče ter raziskujemo razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Izpostavljamo nekatere izmed perečih aktualnih problemov ter ugotavljamo, da z obstoječim netrajnostnim načinom razvoja več ne moremo nadaljevati. Pri obvladovanju obstoječih in prihajajočih problemov izpostavljamo pomen celovitosti in v tem smislu sistemskega razmišljanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, kar nam omogoča razvoj novih rešitev za reševanje aktualnih problemov in prehod v bolj trajnosto družbo. Osrednje vprašanje s katerim se ukvarjamo v magistrskem delu je, kako lahko trajnostni razvoj, tudi s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti in navsezadnje – višji ravni sreče njenih prebivalcev. V skladu z opredelitvijo Združenih narodov trajnostni razvoj razumemo v njegovih treh razsežnostih – ekonomski, družbeni in okoljski, kot razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi ta ogrozil sposobnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Ugotavljamo, da se obstoječe razvojne strategije v lokalnih skupnostih v svojem bistvu osredotočajo predvsem na zasledovanje materialne blaginje prebivalcev, medtem ko druga področja puščajo ob strani. V magistrskem delu raziskujemo vpliv posameznih razsežnosti trajnostnega razvoja (ekonomske, družbene in okoljske) na srečo ljudi v družbi, da bi lahko ocenili potencial trajnostnega razvoja za razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Ugotavljamo, da je gospodarski razvoj nujen za zagotavljanje osnovne življenjske ravni, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Skozi kritično razpravo o ugotovitvah različnih avtorjev (predvsem Easterlina, Veenhovna, Hagertya in Ingleharta) ugotavljamo, da povezanost med ravnjo bruto domačega proizvoda in srečo prebivalcev obstaja. Tako ljudje v gospodarsko razvitih državah v povprečju poročajo o višjih ravneh sreče kot prebivalci gospodarsko manj razvitih držav. Ugotavljamo, da je povezanost med gospodarskim razvojem in srečo močnejša v gospodarsko manj razvitih kot gospodarsko razvitih družbah. Gospodarska rast ima torej izrazit vpliv na srečo predvsem v manj razvitih državah. Ko družba doseže določen prag gospodarske razvitosti, raven sreče praviloma več ni odvisna od nadaljne gospodarske rasti. Ključnega pomena postanejo drugi, nematerialni dejavniki. V tem smislu smo raziskovali vpliv dejavnikov družbenega razvoja in varstva okolja na raven sreče, o kateri poročajo ljudje v družbi. Na področju družbenega razvoja ugotavljamo, da obstaja jasna povezanost med močjo socialne države, kakovostjo političnega sistema, svobodo odločanja o lastnem življenju, zaupanjem med ljudmi in povezanostjo v družbi, a hkrati obstoja povezanosti med zmanjševanjem družbene neenakosti in srečo ni moč potrditi. Potrdili smo povezanost med kazalci varstva okolja in ravnjo sreče ljudi. Ugotavljamo, da bi bilo v tem smislu na področju razvoja skupnosti smiselno poleg gospodarskega razvoja večji poudarek nameniti družbenemu razvoju in varstvu okolja, kar bi omogočilo bolj celovit razvoj skupnosti v skladu s trajnostnim razvojem. A ne le to. Kot smo ugotovili, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na raven sreče ljudi v skupnosti, ki bi jo lahko z ustreznimi politikami, ki v večji meri upoštevajo družbeni razvoj in varstvo okolja vsaj ohranili, če ne na dolgi rok celo dvignili.
Ključne besede: celovitost, inovativnost, sreča, skupnosti, trajnostni razvoj, ustvarjalnost.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 980; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,87 MB)

Opis: Izhodišče raziskave v diplomskem projektu predstavlja dialektična teorija sistemov in inovacijski management s poudarkom na pomembnosti inoviranja v izbranem tehnološkem podjetju. Nihče več ne dvomi v dejstvo, da morajo podjetja, ki želijo biti dandanes konkurenčna na trgu stalnih sprememb, nenehno inovirati. Zato v empiričnem delu diplomskega projekta preučujemo različne vrste inovacij, ki so potrebne za dolgoročni obstoj podjetij. To je izrednega pomena, saj ljudje danes, ko slišijo besedo inovacija, najprej pomislijo na tehnično-tehnološko vrsto. Vendar te predstavljajo le eno petino vseh inovacij. Zato natančno preučujemo, kaj sploh je inovacija, vrste inovacij in kako se razlikuje od invencije. Poleg tega za lažje razumevanje področja inovacijskega managementa preučujemo še ostale osnovne pojme. Sem spadajo načini inoviranja, inovativnost družb in podjetij, pomen družbene in družbeno-ekonomske odgovornosti podjetij, vloga podjetij v njihovem okolju, proces difuzije, ki ga sestavljajo štiri glavne sestavine, in še bi lahko naštevali. Glavni problem, s katerim se soočajo današnja podjetja, je ta, da se managerji sodobnih podjetij preveč osredotočajo na to, kako čim bolje doseči tehnično in ekonomsko racionalnost. To posledično vodi do tega, da managerji takšnih podjetij nimajo dovolj časa, da bi se lahko posvečali problemom, ki se navezujejo na odgovornost podjetij ali pa na njihovo vlogo v naravnem in kulturnem okolju. V ta namen je bila izvedena raziskava na izbranem tehnološkem podjetju, s pomočjo katere smo izvedeli, točno kakšne prioritete imajo v podjetju in kako se te odražajo v njihovem vsakdanjem obratovanju.
Ključne besede: Inovacije, inovativnost, ustvarjalnost, celovit pristop, difuzija.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 998; Prenosov: 87
Celotno besedilo (875,98 KB)