| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Inovacijske mreže – uspešne inovacije
Klemen Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo na kratko opisali invencijo, inovacijo in trajnostni razvoj. Nato se bomo podrobneje osredotočili na inovacijske mreže, tako po svetu kot tudi v Evropi. Prav tako bomo podrobneje opisali množično zbiranje idej in množično financiranje. Predstavili bomo analizo potenciala inovacijskih mrež, množičnega zbiranja idej ter množičnega financiranja, zraven pa podali osebni komentar, kako se naj naše okolje uspešno vključi v uporabo teh metod. Ugotovili smo, da se v Evropi inovacijske mreže na področju množičnega zbiranja idej in množičnega financiranja pospešeno ustanavljajo.
Ključne besede: Inovacija, inovacijske mreže, množično zbiranje idej, množično financiranje
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Vitko inoviranje
Luka Pozne, 2020, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu izhodišče predstavlja invencijsko-inovacijski management in z njim povezan Toyotin način vitke proizvodnje kot inovacija in vzgled za ostala storitvena in proizvodna podjetja. Ob opredelitvi invencijsko-inovacijskega managementa ter njegovega pomena za podjetja, smo se osredotočili na različne načine poslovanja sodobnih podjetij, kjer smo ločili med obrtniškimi proizvodnjami, masovnimi proizvodnjami ter vitkimi proizvodnjami, nakar bomo ugotavljali njihove posledice na daljši časovni rok. Poglobili smo se v pomen celovitosti, ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih na vseh hierarhičnih ravneh ter spodbujanju inovativnih idej v podjetju. Na primeru smo pojasnili kako lahko uvajanje vitkega načina poslovanja zmanjša tako imenovane potrate pri poslovanju, ki se kažejo kot neizkoriščen čas, skladiščenje, zastoji itd. ter pomembnostjo sinergije vseh zaposlenih v podjetju, saj zniževanje stroškov ter zagotavljanje kvalitetnejšega rezultata naj ne bi bila problema s katerim bi se naj ukvarjal samo vrhovni management, ampak vsi zaposleni na vseh ravneh, da lahko podjetje maksimalno izkoristi dane zmogljivosti.
Ključne besede: Invencija, inovacija, vitko poslovanje, celovitost, inovativnost, sodelovanje, ustvarjalno razmišljanje.
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Inovativno upravljanje človeških virov
Alen List, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu bo izhodišče predstavljal invencijsko-inovacijski management in s tem povezan management kadrov. Na podlagi opredelitve osnovnih pojmov inovacijskega managementa bomo predstavili načine kako lahko vodstvo v svoje podjetje vpelje inovativno poslovanje, ki bo vodilo do učinkovitejših rezultatov in ugodnejše klime na dolgi rok. Spoznali bomo kako pomembna je inovativnost, celovitost in ustvarjalno razmišljanje. S pomočjo inovacijskega managementa bomo na podlagi Maslowe hierarhije potreb opredelili inovativni sistem motiviranja. Zraven motiviranja pa so v današnjem času potrebne spremembe tudi na področju vodenja. Na podlagi raznih možnih alternativnih pristopov, bomo oblikovali najbolj inovativnega, katerega odnos bo temeljil na soodvisnosti med dobrimi medsebojni odnosi in uspešnim doseganjem zastavljenih ciljev. Izhodišče uspešnega poslovanja organizacije ni zgolj domena vrhovnega managementa temveč celotnega podjetja.
Ključne besede: Inovacija, management, motiviranje, Maslow, celovitost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 309; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (805,75 KB)

4.
Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti z metodo šestih klobukov razmišljanja
Monika Klingsbichl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu izhodišče predstavlja inovacijski management s poudarkom na ustvarjalnem razmišljanju in inovativnosti zaposlenih. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti zaposlenih lahko prinese velik uspeh organizacijam. Pomembno je, da vodstvo organizacije svoje podrejene spodbuja k dajanju novih idej, zamisli, predlogov in možnost vključevanja v strateške odločitve. Prav tako z uporabo različnih tehnik ustvarjalnega razmišljanja spodbudimo občutek pripadnosti in zadovoljstva v organizacijski klimi. Dandanes organizacije pogosto zanemarjajo obravnavanje zaposlenih kot ključnih za uspeh organizacije. Kar privede do tega, da se zaposleni počutijo neupoštevane, niso dovolj motivirani in nimajo možnosti predlagati morebitne izboljšave, ki bi jih lahko uvedli v organizaciji sami. Na vprašanje, kako spodbuditi ustvarjalnost v organizaciji odgovarjamo s pomočjo raziskav, pridobljenih v empiričnem delu. Spodbujamo s pomočjo tehnik ustvarjalnega razmišljanja, vključitvijo zaposlenih in dobro oblikovano organizacijsko klimo. Končni cilj diplomskega projekta je bil, da smo ugotovili kako uporaba izbrane metode tj. metode šestih klobukov razmišljanja, v praksi pripomore k naprednemu razmišljanju zaposlenih in kakšen vpliv ima uporaba te metode na inovativnost organizacije. Zaposleni, ki uporabljajo metodo šestih klobukov razmišljanja, dosegajo ustvarjalnejše in boljše rešitve in hkrati s tem dosegajo večjo inovativnost podjetja.
Ključne besede: inovativnost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode ustvarjalnega razmišljanja, metoda šestih klobukov razmišljanja.
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 398; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Ustvarjalno razmišljanje in raba USOMID metode in Metode šestih klobukov v izbranem podjetju
Patricija Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalno razmišljanje je v današnjem razvitem svetu vedno bolj potrebno za podjetja, ki želijo preživeti na tujem, kot tudi na domačem trgu rivalstva podjetij. Ustvarjalno razmišljanje spodbudi zaposlene k uvajanju novosti. V naši magistrski nalogi smo proučevali podjetje Uliks. S pisanjem tega dela želimo pomagati preučiti uspešnost in učinkovitost vključevanja ustvarjalnega razmišljanja v poslovanje podjetij. Z analizo literature in preučevanjem delovanja podjetja o ustvarjalnem razmišljanju hočemo dokazati, da le to prinaša koristi oziroma pozitivne rezultate in pomoč pri večji produktivnosti in sodelovanju med zaposlenimi. Tako bi se podjetje odločilo za uvajanje metod ustvarjalnega razmišljanja. Seveda pa je potrebno vedeti, da mora biti podjetje pri sprejemanju teh metod dobro strokovno izpopolnjeno in zelo vztrajno. Z magistrsko nalogo želimo doprinesti podjetjem z znanjem o ustvarjalnem razmišljanju in jim s tem pomagati še k boljšemu poslovanju v današnjih in v še bolj zahtevnih prihajajočih časih. V teoretičnem delu smo orisali glavne pojme za obravnavano temo, medtem ko smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji treh zaposlenih v družbi Uliks. Ugotavljali smo kako zaposleni vključujejo ustvarjalno razmišljanje v sodelovanje s sodelavci in delovanje podjetja. Rezultati empirične raziskave so potrdili teoretične ugotovitve oziroma rezultate, da ustvarjalno razmišljanje v podjetju daje pozitivne učinke na poslovanje podjetja in sodelovanje med zaposlenimi. Glede na našo celotno raziskavo sklepamo, da ima podjetje, ki smo ga proučevali viden potencial za uvajanje novih metod ustvarjalnega razmišljanja.
Ključne besede: Celovitost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, USOMID metoda, Metoda šestih klobukov.
Objavljeno: 19.07.2018; Ogledov: 715; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Upravljanje človeških virov kot vir ustvarjalne klime pri inoviranju
Lucija Stiplovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo začenjamo z uvodno predstavitvijo človeških virov, pri čemer se posvečamo razvoju in usposabljanju zaposlenih. Pojasnimo, zakaj sta oba procesa pomembna in katere so razlike med človeškimi viri in človeškim kapitalom. Človeške vire pojmujemo kot vzvod za inovativne organizacije, zato predstavljamo sodobne pristope in tehnike upravljanja s človeškimi viri. Za učinkovito aktiviranje in delovanje človeških virov je esencialnega pomena učinkovit management človeških virov, katerega dejavnike in funkcije predstavljamo v nadaljevanju. Izpostavljamo strateški management človeških virov, ki je dinamičen, usmerjen v dolgotrajne učinke in omogoča implementacijo sodobnih spoznanj v podjetja. Ker so za inovativno organizacijo ključni ustvarjalni posamezniki, predstavljamo ustvarjalnost in tehnike spodbujanja ustvarjalnosti. Skozi inovacijski proces prikažemo razvoj od ideje do inovacije in terminologijo inovacijskega managementa. Menimo, da poznavanje le-te pomembno prispeva k iskanju virov inovacij in k višjemu inovacijskemu potencialu organizacije. V aplikativnem delu magistrske naloge smo izvedli študijo primera na podjetju FIT X. Ugotovitve iz študije primera predstavljamo na dveh modelih, in sicer na modelu kompetenc in integralnem modelu managementa človeških virov na temeljih ustvarjalnosti in inovativnosti. V sklepnem delu navajamo ključne ugotovitve o strateškem managementu človeških virov, inovacijskem managementu, sodobnem mentoriranju in inovacijskem potencialu opazovane organizacije ter preverjamo hipoteze.
Ključne besede: človeški viri, management človeških virov, ustvarjalnost, inovativnost, organizacija
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 840; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Uvrščanje slovenije po različnih vidikih inovativnosti med evropskimi državami
Aljaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ustvarjalnost vse bolj pomembna vrlina, kateri se daje vse večji poudarek in katero se vse bolj proučuje. Za spodbujanje ustvarjalnosti je potrebno v podjetjih in ostalih delovnih okoljih ustvarjati pozitivno ustvarjalno klimo. Kajti ustvarjalnost človeka je v veliki meri odvisna od tega. Vse bolj se širi spoznanje, da je ustvarjalnost v bistvu predpogoj za inovativnost podjetja in inovativnost družbe kot celote. Torej to pomeni, da sta ustvarjalnost in inovativnost pojma, ki sta med sabo tesno povezana. Inovativnost je predpogoj za obstanek na trgu. Tukaj imamo v mislih tako podjetja kot gospodarstva posameznih držav. Za ohranjanje konkurenčnosti se je potrebno nenehno prilagajati trgu. Podjetja morajo ustvarjati nove, kvalitetnejše, pa na drugi strani tudi cenejše proizvode. Torej morajo nenehno izboljševati svoje proizvodne procese in tehnologijo. Uvajanje nenehnih sprememb je pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Pri inovacijah je izrednega pomena koristnost inovacij. Inovacije naj bi bile ustvarjene z namenom, da so za družbo kot celoto koristne. To pomeni, da ljudem olajšujejo življenje in delo in ne obratno. Da bi vedeli katera gospodarstva so najbolj inovativna, ter pri katerih vidikih inovativnosti so inovativna je potrebno inovativnost opredeliti in izmeriti. To se v Evropi počne s pomočjo izbranih vidikov ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork. S pomočjo takšnih raziskav lahko evropska gospodarstva vidijo, kje se nahajajo v primerjavi z ostalimi evropskimi gospodarstvi, ter tudi ugotovijo po katerih vidikih inovativnosti prednjačijo, ter po katerih zaostajajo. Tako na podlagi dobljenih rezultatov evropske države glede na stopnjo inovativnosti ločujemo v štiri skupine glede na stopnjo inovativnosti. Velik vpliv na ustvarjalnost in inovativnost družbe ima tudi kultura določene države. Vsaka država ima drugačne kulturne značilnosti, vsaka od teh kulturnih značilnosti posamezne države pa lahko inovativnost spodbuja ali zavira. Kulturne značilnosti posameznih držav so prikazane s pomočjo raziskave po Geertu Hofstedu (Dimenzije kulture). Obstaja 6 dimenzij kulture, ki opredeljujejo kulturne značilnosti posameznih držav. Na takšen način lahko ugotovijo tudi kulturne probleme posameznih držav, ki zavirajo ustvarjalnost in inovativnost nekega gospodarstva. S pomočjo obeh analiz (Vidiki ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork in Dimenzije kulture) se lahko vzpostavijo ugotovitve o povezavah med inovativnostjo in kulturnimi značilnostmi evropskih držav, med drugim tudi za Slovenijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, skupine držav inovatork, dimenzije kulture, uvrščanje Slovenije
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 419; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

8.
Raziskava zmogljivosti tiskanja zahtevnih inovativnih 3d modelov s tiskalnikom ctc bizer series dual nozzle 3d printer
Aljaž Žugman, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo najprej opisali pojme invencija, inovacija ter poudarili pomen družbeno odgovornega inoviranja. Predstavili smo tudi difuzijo inovacij. V nadaljevanju smo predstavili 3D tiskalnik in podrobneje opisali materiala, ki se uporabljata za izdelavo izdelkov s to napravo. V raziskovalnem delu smo natisnili več izdelkov pri različnih nastavitvah naprave. Tako smo preverili, kako vplivata hitrost pomikanja ter temperatura ekstrudorske šobe na kakovost izdelka. Preverili smo tudi kakšne naklone na izdelku je mogoče izdelati glede na debelino sloja. Na stroju smo nato izvedli modifikacije in znova proizvedli nove izdelke, ki smo jih primerjali s tistimi pred modifikacijo. Na koncu smo vse rezultate analizirali in podali dobljene ugotovitve. Skozi diskusijo smo ugotovitve primerjali s hipotezami in jih pojasnili.
Ključne besede: 3D tisk, PLA, ABS, invencija, inovacija, difuzija inovacij, CTC, 3D tiskalnik
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 716; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

9.
Knowledge-cum-values management belongs to the way out from global crisis
Zdenka Ženko, Matjaž Mulej, Vojko Potočan, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The contemporary world-wide socio-economic crisis tends to escalate and contribute to the global crisis. Limitation of education to one-sided ‘knowledge management’ rather than socially responsible ‘knowledge-cum-values-management’ is one of the crisis’s causes. Objectives: The limitations to current knowledge management should be analyzed with systemic thinking. Which values are prevailing in it now and which values will enable the survival of humankind? Methods/Approach: In the first part, literature is reviewed for analysis and conceptual generalization of knowledge management. The theoretical framework based on ‘system theory’, ‘knowledge management’ and ‘knowledge-cum-values management’, and ‘values of social responsibility’ is introduced. In the second part a new theoretical concept “A potential methodological support for human transition from one-sided to requisitely holistic behavior via social responsibility” is discussed. Results: Knowledge management is a too narrow concept, it tends to leave aside human values, an impact on the natural environment, and extremely growing differences. Humankind needs consideration of responsibility, interdependence and holism in order to minimize detrimental impact of individual behaviour on society, i.e. humans and nature. Conclusions: The research indicates that individuals should attain more requisite holism, and should not be irrational by trying to attain only rationalism in human decision-making and action.
Ključne besede: knowledge-cum-values management, Dialectical Systems Theory, corporate social responsibility
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 547; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (241,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
INOVATIVNOST GENERACIJE NASLEDNIKOV V MANJŠIH DRUŽINSKIH PODJETJIH V TRANZICIJSKEM GOSPODARSTVU
Marina Letonja, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Ključne besede: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 2282; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici