| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza narečnega diskurza (s poudarkom na govoru Rakitovca v slovenski Istri)
Tina Rožac, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava narečni diskurz z vidika konverzacijske analize in tako prinaša nova spoznanja na področje raziskovanja narečij ter širi obzorja znanstvene obravnave istrskega narečja in govora Rakitovca. Avtorica na podlagi dosedanjih teoretičnih spoznanj o govorjenem jeziku, diskurzu in konverzacijski analizi gradi analizo na terenu zbranih in transkribiranih besedil, ki jih besedilnovrstno umešča v naslednje kategorije: pripovedne besedilne vrste (pripovedi, anekdote, poročila, eksempli), opazke s komentarjem, mnenja, obrekovanja in klepeti. Zastavljena besedilnovrstna tipologija se v analizi potrjuje in je – z morebitno vključitvijo razlage kot besedilne vrste – značilna za narečni diskurz. Ob tem je pomembno poudariti, da izbrana besedila pripadajo eni od besedilnih vrst, medtem ko se v spontanem pogovoru poleg čistih oblik pojavljajo tudi neopredeljene oz. mešane besedilne vrste. Metodološko podlago analize predstavlja kvantitativni korpusni pristop, za potrebe katerega je bil zgrajen korpus Nardis-Ra. Pri zapisovanju besedil je prevladal ortografski zapis, ker je analiza tovrstnih besedil vezana na korpus in digitalni zapis, ki zahtevata poenostavitve. Potrjuje se, da GOS, ki je ponudil izhodiščno orientacijo za prevlado ortografskega zapisa, zaenkrat nima ustreznih oznak za zapis narečnih besedil; pomanjkljivost zlasti pri zapisu narečnih besedil je neupoštevanje naglasa in polglasniško izgovorjenih vokalov. Kljub vsemu je izbrani zapis korak bliže ortografskemu, ker so potrebe korpusa usmerjale k poenostavitvam, ki so privedle do kombinacije ortografskega in fonetičnega zapisa. Zapis se približuje GOS-u v težnji, da se v nadaljevanju vzporedno z raziskavami oblikujejo primerljivi korpusi narečnih pogovorov. Kvantitativni korpusni pristop v pričujoči disertaciji predstavlja izhodišče kvalitativne jezikoslovne obravnave izbranih pragmatičnih značilnosti analiziranega diskurza (izjav, menjavanja vlog in diskurznih označevalcev) v odvisnosti od obravnavanih besedilnih vrst. Avtorica posebno pozornost nameni orisu diskurznih označevalcev, njihovih vrst in vlog ter distribucije v različnih besedilnih vrstah. Z analizo se potrjuje hipoteza, da se v narečnem diskurzu pojavljajo različne besedilne vrste, v katerih se koherenca gradi po načelih govorjenega jezika, vendar se gradnja koherence v odvisnosti od besedilne vrste odraža predvsem v rabi diskurznih označevalcih, oblik izjav in menjavanju vlog.
Ključne besede: istrsko narečje, govorjeni jezik, narečni diskurz, konverzacijska analiza, korpus narečnih besedil, besedilne vrste v spontanem pogovoru, diskurzni označevalci
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (12,07 MB)

2.
Skladenjske posebnosti slovenščine v razmerjih glagol - vezljivost - stavčni vzorec
Andreja Žele, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek opozarja na nekatere skladenjske posebnosti v slovenščini, ki so odraz razmerij med vezljivostnimi zmožnostmi določenih glagolov in možnimi oz. razpoložljivimi stavčnimi vzorci v slovenščini. S tem v zvezi je opozorjeno na specifične lastnosti določenih udeležencev, na njihove udeleženske vloge, ki se na izrazni ravni kažejo kot razmerja med vezljivimi določili in obveznimi dopolnili.
Ključne besede: slovenščina, vezljivost, stavčni vzorec, sestavljeni udeleženec, obvezna dopolnila
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 195; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (600,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
O propozicijskosti prislovov v slovenščini (z vidika slovanskega jezikoslovja)
Andreja Žele, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prislovi so obravnavani kot organske sestavine celostne zgradbe povedi, zato njihova načelno velika funkcijska obsežnost oz. prehodnost od propozicijskosti k nepropozicijskosti in obratno ni nič posebnega. Poleg pravih prislovov kraja in časa se med samostojne propozicijske (pomenskospodstavne) prvine uvrščajo tudi t. i. vrstni prislovi. Pomenska nujnost sestavin v propoziciji je povezana z vezljivostjo, in samo udeleženci s konkretnim (tj. denotatnim in hkrati referenčnim) pomenom so del propozicije in hkrati uvajajo vezljivost.
Ključne besede: slovenščina, propozicija, propozicijske sestavine, prislovi, upovedovanje
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 125; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (494,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Medpropozicijskost z vidika družljivosti glagolov oz. povedkov
Andreja Žele, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Medpropozicijskost kot sostava in sovistnost propozicij znotraj večstavčne povedi oz. besedila omogoča soodvisno sopojavnost povedkov oz. povedkovo družljivost in razmerijske pomene, ki jih označujejo konektorji oz. povezovala. In v tem prispevku bo obravnavana medpropozicijskost z vidika možnih sopojavljanj povedkov v povedi.
Ključne besede: slovenščina, medpropozicijskost, povedkova sopojavnost, povedkova kookurenčnost, glagolske kategorije
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 115; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (505,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovar členkov kot živa vez med besedilom in slovarjem
Andreja Žele, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Teoretičo-praktična predstavitev členka kot dinamične funkcijske besede in stavčnega modifikatorja združuje in komentira sodobne jezikoslovne predpostavke o členku in praktični oz. slovarski prikaz rabe členkov v slovenskih besedilih.
Ključne besede: slovenščina, členek, funkcijska beseda, povezovalna vloga, slovarji
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Izjava Slavističnega društva Slovenije
Andreja Žele, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: slovenščina, znanstveni jezik, visoko šolstvo, polemike
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (242,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Slovenščina samoumevna
Andreja Žele, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: slovenščina, znanstveni jezik, visoko šolstvo, polemike
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 149; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (237,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Slovenščina v visokem šolstvu
Andreja Žele, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenska univerza, visoko šolstvo, znanstvena slovenščina
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 66; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (421,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici