1. Projekti vetrnih elektrarn v pripravi v Sloveniji : diplomsko deloMilan Pavlović, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni energija vetra in vetrne turbine ter projekti vetrnih elektrarn, ki so v načrtovanju za gradnjo v Sloveniji.
V začetnih poglavjih so predstavljeni zgodovina in splošni podatki o vetrnih elektrarnah in energiji vetra ter merjenje vetra.
Nato so opisani glavni elementi razmer vetrne energije v Sloveniji in Evropi, karakteristike vetra in vetrne turbine. V zadnjem delu je predstavljen kratek opis projektov vetrnih elektrarn v pripravi v Sloveniji.
Opisani so vsi načrtovani projekti in njihove glavne značilnosti, kot so območje postavitve, priključitev na omrežje, dostopnost in lastnosti izbranih vetrnih elektrarn.
Ključne besede: vetrna elektrarna, energija vetra, vetrna turbina, projekti vetrnih elektrarn, merjenje vetra
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (3,59 MB) |
2. Razvojne možnosti energetskega objekta na lokaciji ob zapiranju termoelektrarne : magistrsko deloErvin Renko, 2023, magistrsko delo Opis: Elektroenergetski trg se spreminja, proizvodni viri električne energije postajajo vse bolj decentralizirani, uporaba fosilnih goriv se zmanjšuje in bo postala z leti postopoma nična. Na drugi strani se postopki za umeščanje novih energetskih lokacij vse bolj zapletajo in omejujejo. V zadnjem času se soočamo z nedelovanjem trga električne energije in energetsko krizo.
Tudi če gre za obnovljive vire, ki se v zadnjih letih v svetovnem merilu letno podvajajo, še ni zadosten razlog, da bo energija v prihodnje samoumevno dostopna, predvsem pa vemo, da bo energetika doživela zeleni prehod.
V nalogi smo opisali praktični primer družbe na energetski lokaciji, kjer se je več kot 40 let proizvajala elektrika iz domačega rjavega premoga. Skušali smo prikazati, kaj dejansko pomeni zaprtje termoelektrarne, obveznosti lastnika in posledice za lokalno okolje, socialne partnerje in druge deležnike v prostoru. Spoznanje, da likvidacija družbe, ki ima številne objekte z vplivi na okolje in posledično izvaja ukrepe po zaprtju, ni identična likvidaciji gospodarske družbe, ki je opravljala neke storitve na trgu. Zato je bila na mestu odločitev lastnika, da ohrani energetsko lokacijo.
Glede na pot družbe v podnebno nevtralnost in izpolnjevanje okoljskih zavez, smo se v zadnjem delu naloge ukvarjali z razvojnimi možnostmi lokacije, ki seveda temeljijo na usmeritvah tranzicije elektroenergetskega sistema in proizvodnih virov električne energije.
Ključne besede: termoelektrarna, okolje, likvidacija, energetska lokacija, fotonapetostna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 311; Prenosov: 41
Celotno besedilo (5,24 MB) |
3. Energetski pregled poslovnega objekta in možnost sekundarne uporabe toplotne energijeJaka Bračun, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je narejeno z namenom predstaviti možnosti in ukrepe glede porabe električne in toplotne energije v poslovnem objektu. V nalogi je podan izračun izgub v trenutnem stanju ter po določenih energetskih posegih v in na objektu. Podani so tudi podatki investicij, ki bi jih bilo treba izvesti na objektu, da bi zmanjšali porabo energetskih virov. S temi ukrepi bi naredili boljše delovno okolje in večjo delovno storilnost. Po izračunih sodeč bi bilo treba pri vsakem novem objektu najprej narediti tako analizo, kajti s tem lahko pridemo do ustreznih prihrankov in tudi ustvarimo bolj naravi prijazno okolje.
Ključne besede: energetski pregled, toplotne izgube, energetska poraba, energetska izkaznica
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 72
Celotno besedilo (3,33 MB) |
4. Ponovna uporaba odpadne vode na Centralni čistilni napravi ŠentjurLarisa Sevšek, 2018, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je več kot 70 % odpadne vode iz kanalizacijskih sistemov prečiščene, kljub temu pa je skoraj vsa izpuščena v naravo neuporabljena. V letu 2017 so Združeni narodi posebno pozornost namenili ravno ponovni uporabi odpadne vode, na ravni Evropske unije pa so v zadnjih leti pripravili več smernic in predlog za ponovno uporabo odpadne vode. V Sloveniji je zakonodaja o upravljanju z odpadno vodo v smislu ponovne uporabe žal še v povojih.
Zavedanje, da so naravne dobrine končne, nas spodbuja k usmeritvi k trajnostnemu razvoju in krožnemu gospodarstvu. V Sloveniji spada krožno gospodarstvo med strateške razvojne prioritete, katerih osrednji cilj je zagotavljanje kakovosti življenja za vse. Ponovna uporaba odpadne vode tako predstavlja pomemben element naše sedanjosti in prihodnosti, tako iz gospodarskega kakor naravovarstvenega vidika.
V diplomski nalogi bom teoretično predstavila izgradnjo sistema ponovne uporabe prečiščene odpadne vode na primeru Centralne čistilne naprave Šentjur. Namen naloge je prikazati smiselnost izgradnje takšnega sistema iz vidika okoljevarstva, varčevanja z naravnimi viri in stroškovnega vidika. Na podlagi izračunov se naložba povrne v devetnajstih mesecih, hkrati pa prispevamo k manjši obremenjenosti naravnih virov vode.
Ključne besede: čistilna naprava, odpadne vode, ponovna uporaba odpadne vode, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1851; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,66 MB) |
5. Rekonstrukcija toplotne postaje za ogrevanje objektov v Termoelektrarni ŠoštanjJanez Ramšak, 2017, magistrsko delo Opis: Zaradi postavitve novega termoenergetskega bloka 6 je bila zgrajena nova upravna stavba, ki ima večjo porabo toplotne moči. Njen toplotni odjem je priključen na obstoječi ogrevalni razvod interne toplotne postaje, ki je bila zgrajena leta 1975, in je še danes enake toplotne moči. Z leti pa se je povečevala potreba po toplotni moči, saj so se na toplotne razvode priključevala dodatna ogrevalna telesa, kot sta nova upravna stavba in rezervno ogrevanje strojnice bloka 6.
V magistrski nalogi sem opisal obstoječe stanje interne toplotne postaje in informativno določil novo tehnološko opremo, ki bi jo bilo potrebno zamenjati pri rekonstrukciji interne toplotne postaje za nadaljnjo stabilno in varno obratovanje, ter določil nove režime regulacije obratovanja. Izdelal sem tudi izračun in izvedbo rezervnega ogrevanja strojnice bloka 6 in določil možne vire napajanja s paro za nadaljnjo obratovanje interne toplotne postaje. Določena tehnološka oprema je informativno izbrana kot primer; zaradi poslovne narave so prikazani le osnovni podatki in stroškovne vrednosti izvedbe rekonstrukcije interne toplotne postaje.
Ključne besede: ogrevanje, toplotna postaja, ogrevalna telesa, črpalke, obratovanje, prenosnik toplote.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1946; Prenosov: 192
Celotno besedilo (3,58 MB) |
6. SEŽIGALNICE KOMUNALNIH ODPADKOV IN TERMODINAMIČNI VIDIK PROCESAAlen Krošelj, 2017, magistrsko delo Opis: Delo opisuje in predstavi delovanje izbranih sežigalnic komunalnih odpadkov. Predstavljeno je delovanje sežigalnice na premično rešetko ter sežigalnic s fluidiziranim slojem. Posebna pozornost je namenjena čiščenju dimnih plinov. Predstavljene so glavne metode čiščenja. Predstavljena je tudi uporaba RDF-goriv in opisani so postopki, kako sežigalnica na to gorivo deluje. Opravili smo tudi izračun energetske učinkovitosti za področje Spodnjeposavske regije in JV Slovenije. Prav tako smo naredili pregled količine goriva, ki se nahaja v Spodnjeposavski regiji in v JV Slovenije. Predvideli smo ekonomsko analizo za sežig na rešetki.
Ključne besede: komunalni odpadki, sintezni plin, emisije, lebdeči sloj, sežigalnice, mešani komunalni odpadki, mešana komunalna embalaža, lahka frakcija, RDF
Objavljeno v DKUM: 19.05.2017; Ogledov: 3568; Prenosov: 499
Celotno besedilo (2,47 MB) |
7. PRENOS PRISTOJNOSTI IZVAJANJA LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB S PODROČJA ENERGETIKE NA DRŽAVOJanja Tkavc Smogavec, 2016, magistrsko delo Opis: Na evropskem trgu je v zadnjih dvajsetih letih poraba zemeljskega plina močno porasla. V državah so se oblikovali tako imenovani naravni monopoli, ki so imeli ekskluzivne pravice v dejavnosti dobave zemeljskega plina. Evropska unija je s sprejetjem treh zakonodajnih svežnjev želela vzpostaviti konkurenčen trg, do katerega bi imeli dostop vsi uporabniki. Direktive Evropske unije je Slovenija, z malo zamude, dokaj uspešno prenesla v slovenski pravni red. Leta 2014 je sprejela nov Energetski zakon /EZ-1/, v katerem je implementirala tretji zakonodajni sveženj in pravno uredila področje energetike v Sloveniji. Področje dobave in distribucije toplote s strani Evropske unije ni tako podrobno regulirano kot dobava ter distribucija zemeljskega plina. Razlog za to je v drugačni naravi dejavnosti distribucije in dobavi toplote, saj je le-ta vezana na manjša zaokrožena območja.
Sistemska ureditev izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb s področja energetike na lokalni ravni je slaba. Kljub pozitivnim učinkom novega Energetskega zakona /EZ-1/ se pojavljajo težave s podzakonskimi (občinskimi) predpisi, ki posegajo bodisi v pravice uporabnikov in se jim nalaga dodatne obveznosti, bodisi v pravice izvajalcev in se jim nalagajo prekomerne obveznosti. Pri morebitnem prenosu pristojnosti na drugo, višjo raven največ težav predstavlja lastništvo gospodarske javne infrastrukture in prenos izvajalcev gospodarske javne službe na drugo raven. Kljub vsem pravnim, tehničnim, ekonomskim, administrativnim in drugim oviram se ugotavlja, da bi bilo dejavnost distribucije zemeljskega plina smiselno prenesti na višjo raven, medtem ko dejavnost distribucije toplote in drugih energetskih plinov ni primerna za prenos na državo ali drugo višjo raven. Razlog je v naravnih značilnostih dejavnosti distribucije toplote, ki je vezana na manjše zaokroženo območje, ki v večini primerov ne presega meja občine. Prav tako je iz analize pravne urejenosti izvajanja distribucije zemeljskega plina na občinski ravni mogoče ugotoviti, da občine ne sledijo v celoti slovenski in evropski zakonodaji, sistemska urejenost gospodarskih javnih služb po občinah je različna in v določenih občinah neustrezna oziroma nezakonita. Še slabše je urejeno področje distribucije toplote in drugih energetskih plinov v vseh občinah, vendar je narava izvajanja gospodarske javne službe takšna, da prenos izvajanja na višjo raven ne bi bil sprejemljiv. Na področju distribucije toplote bi bilo to dejavnost nujno potrebno pravno urediti in poenotiti na občinski ravni.
Ključne besede: lokalne gospodarske javne službe, lokalna skupnost, energetika, distribucija zemeljskega plina, distribucija toplote, gospodarska javna infrastruktura, izvajalci gospodarskih javnih služb
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1816; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV NA LOKACIJI TERM PTUJJernej Šemrov, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je prikazan projekt obnove 11 objektov na lokaciji Term Ptuj. Projekt obsega izračune toplotne obremenitve objektov pred in po energetski sanaciji. Energetska sanacija vključuje spremembo zunanjega ovoja, dodatno izoliranje streh in menjavo stavbnega pohištva. Prikazane so možne izboljšave trenutnega stanja objektov. V diplomsko nalogo je vključena tudi sanacija dovoda in menjava ogrevalnega sistema. Izračuni so narejeni ročno in s programskim paketom Knaufinsulation Energija 2014. Izračuni temeljijo na standardu SIST EN 12831 in pravilniku PURES. Vključena je subvencija iz Eko sklada, prikazana je vrednost investicije in vračilna doba le-te.
Ključne besede: energetska sanacija, toplotne izgube, potrebna toplota za gretje, obnova objektov
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1800; Prenosov: 230
Celotno besedilo (7,10 MB) |
9. |
10. ENERGETSKI POTENCIAL TRDNIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA GORENJSKEMMartin Pavlovčič, 2014, magistrsko delo Opis: V Sloveniji imamo Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sledi evropski politiki ravnanja s komunalnimi odpadki, kar pomeni, da imata snovna izraba in reciklaža prednost pred energetsko izrabo odpadkov.
Kljub temu pa je za preostanek odpadkov po mehansko biološki obdelavi potrebno ustrezno poskrbeti, saj se ne sme odlagati odpadkov z zadostno kurilno vrednostjo in biološko razgradljivih odpadkov.
Za rešitev tega problema je potrebno del odpadkov z zadostno energetsko vrednostjo termično obdelati oziroma sežgati in energetsko izkoristiti, biološko razgradljive odpadke pa kompostirati ali obdelati v bioplinarni.
Zato smo analizirali možnost energetske izrabe odpadkov, ki nastanejo na Gorenjskem, v lokalnem okolju.
Ključne besede: termična obdelava odpadkov, ekonomika sežigalnice, bioplin, ekonomika bioplinarne, energetika
Objavljeno v DKUM: 18.07.2014; Ogledov: 2139; Prenosov: 303
Celotno besedilo (4,47 MB) |
