| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Hudodelske združbe - kazenskopravni vidik
Miriam Medved, 2021, diplomsko delo

Opis: Hudodelske združbe so skupine treh ali več ljudi, ki uresničujejo zastavljen hudodelski načrt. Pri uresničevanju načrta predstavljajo veliko nevarnost zoper ljudi, premoženje in ostale lastnine, zato je nujnega pomena, da zakonodajalec inkriminira takšne združbe. V diplomski nalogi smo podrobno opredelili kazenskopravno zakonodajo na podlagi hudodelskega združevanja, članov in vodij, njihovih oblik dejavnosti ter na kakšen način so lahko člani kaznovani za udeležbo v takšni združbi. Po Kazenskem zakoniku se lahko hudodelsko združbo inkriminira kot pripravljalno dejanje v povezavi s steki, kot samostojno kaznivo dejanje in kot kvalifikatorno okoliščino pri drugih kaznivih dejanjih. Glavni cilj takšnih združb je uresničitev hudodelskega načrta, seveda pa vse združbe niso isto organizirane in nimajo enakih sredstev za uresničitev vnaprej načrtovanih kaznivih dejanj. Glede na te dejavnike delimo združbe na višje in nižje organizirane, kar je dobro razvidno iz naše sodne prakse. Čeprav je kazenskopravna zakonodaja na tem področju obsežna in specifično opredeljena, se pri tem še vedno pojavljajo različna vprašanja. Zanima nas, kdaj se združba ljudi sploh šteje za hudodelsko združbo, kako je urejena hierarhija znotraj takšne združbe, kakšne so povezave med vodjo in člani, kako pri pripravljalnem dejanju pride do steka, kdo in kako kazensko odgovarja za različne prispevke k kaznivim dejanjem ter kakšna je razlika med samostojnim in pripravljalnim kaznivim dejanjem hudodelskega združevanja.
Ključne besede: diplomske naloge, hudodelske združbe, organiziran kriminal, kazensko pravo, vodje hudodelskih združb, kazenski zakonik, člani hudodelskih združb
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Sporazum o priznanju krivde
Maša Starc, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca. Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K. V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice. V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (566,99 KB)

3.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč
Tomaž Lenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

4.
Korupcija v športu kot problem in izziv
Jon Cerar, 2021, diplomsko delo

Opis: Korupcija v športu in njene najbolj osnovne oblike segajo že v antiko. Razširila se je po celem svetu in grozi športni integriteti ter s tem vsem, vključenim v šport. V zadnjem desetletju so se pojavile nove oblike korupcije v športu, ki so nastale skupaj z razvojem tehnologije in športa samega. Spletne stave, prirejanje tekem, triki pri upravljanju in pranje denarja so le nekatere vrste korupcije, ki grozijo športnemu svetu. Organi in organizacije, ki delujejo na nacionalni (v Sloveniji KPK in policija) in mednarodni (EUROPOL, INTERPOL, ICSS itd.) ravni, morajo konstantno spremljati in prilagajati svoje taktike za preprečevanje in reševanje tega, da lahko parirajo hitro razvijajočim oblikam korupcije v športu. Veliko vlogo imajo tudi športne organizacije, kot so UEFA in FIFA, ki sodelujejo s preiskovalnimi organi. Ugotovili smo, da se večina organov in organizacij ukvarja z reševanjem korupcije v športu, ko se je ta že zgodila, ne pa toliko s preprečevanjem problema in da do njega ne bi prišlo. Vse organizacije poudarjajo pomembnost transparentnosti njihovega delovanja. Kot pa smo ugotovili v primeru FIFA škandala, organizacije niso tako transparentne, kot bi morale biti. S težavami, ki jih je prinesla korupcija v športu, pa je morala biti posodobljena tudi zakonodaja. Največji premik je bil storjen s sprejetjem Konvencije Sveta Evrope o manipulaciji športnih dogodkov, sprejete so bile tudi druge listine in akti, tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Predvsem z razvojem interneta je korupcija v športu dobila tudi transnacionalen pomen. S tem so se razvile predvsem spletne stave, ki so sedaj omogočene po celem svetu, in z njimi povezano prirejanje tekem. Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (Švica, Nemčija, Avstralija) v zakonodaji nima akta, ki bi urejal prav korupcijo v športu. Kljub temu slovenska policija in KPK v sodelovanju z mednarodnimi organi uspešno rešujeta odkrite primere.
Ključne besede: diplomske naloge, korupcija, šport, zakonodaja, preiskovalni organi
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (587,94 KB)

5.
Policijski postopek ugotavljanja identitete
Diana Dizdarević, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje trenutno zelo aktualno tematiko uporabe policijskih pooblastil v okviru njihovega poseganja v ustavno varovane kategorije človekovih pravic ter varnosti, dolžnosti in pravice tako policistov kot občanov pri izvedbi policijskega postopka. Delo se osredotoča na policijski postopek v okviru izvedbe splošnega policijskega pooblastila ugotavljanja identitete, posebnosti izvedbe postopka ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka, katerega lahko razumemo kot nadgradnjo oziroma bolj intenziven poseg v človekove pravice pri ugotavljanju identitete. Diplomsko delo policijsko pooblastilo ugotavljanja identitete proučuje z vidika stopnje posega v človekove pravice, tj. v pravico do varstva osebne svobode, prav tako pa pojasnjuje in umešča pojem policijskega postopka, postopka ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka. Bralca diplomsko delo vodi skozi zakonsko podlago, iz katere izhajajo policijska pooblastila, opredelitev le-teh in njihova delitev na varnostna in procesna pooblastila. V nadaljevanju opredeli pojem in namen, razloge in pomožne metode postopka ugotavljanja identitete, čemur sledi vsebinski sklop z opredelitvijo identifikacijskega postopka, njegova delitev na običajen, občutljiv in nevaren tip postopka ter posebnosti in oblike le-tega. Navedeno materijo avtorica z uporabo deskriptivnih in retrospektivnih metod prouči in problematizira tako, da poda jasno umestitev osnovnega in enega najpogosteje uporabljenih policijskih pooblastil in postopkov v kontekst človekovih pravic, pri tem pa svoj cilj in edinstven doprinos izkaže v zaključku, kjer ugotovitve tudi uspešno poveže s postavljenimi hipotezami ter tako poda vpogled v kompleksnost prepletanja pravic in pooblastil policije v primerjavi s poseganjem v človekove pravice občanov.
Ključne besede: diplomske naloge, identiteta, pooblastilo, ugotavljanje identitete
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (997,62 KB)

6.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Aktivna evtanazija in pogoji za njeno upravičenost
Žiga Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Evtanazija se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer je pomenila dobro smrt. Tekom zgodovine se je pomen tega termina nenehno spreminjal, vse do danes, ko se ga je oprijel tako negativen prizvok, da se mnogi sprašujejo celo o njegovi dopustnosti. Aktivna evtanazija pomeni končanje človeškega življenja z namenom, da se ga odreši muk in trpljenja. Mnogi jo zamenjujejo s terminom samomor z zdravniško pomočjo, pri čemer gre za sorodno dejanje, ki se od aktivne evtanazije razlikuje zgolj v osebi, ki opravi usodno dejanje – pri evtanaziji je to zdravnik. Na svetu obstaja zgolj šest držav, ki so se do aktivne evtanazije opredelile pozitivno in jo legalizirale. To so: Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Kolumbija, Kanada in Japonska. Ugotovili pa smo, da je bilo največ primerov evtanaziranj na Nizozemskem. Vsaka izmed njih predpisuje pogoje, ki so taksativno našteti, da se aktivna evtanazija lahko izvede brez, da bi zdravnikovo dejanje postalo protipravno. Pogoj, da mora biti oseba neozdravljivo bolna, da lahko zaprosi za evtanazijo, ni univerzalen kot smo predvidevali, še več, naša predvidevanja, da so pogoji v evropskih državah strožji kot drugje po svetu, so se izkazala za napačna. Samomor z zdravniško pomočjo se je najbolj razmahnil v ZDA, kjer je trenutno legaliziran v desetih zveznih državah. Prav tako sta dve zvezni državi Avstralije v svojo zakonodajo sprejeli zakona, ki dopuščata izvajanje zdravniške pomoči pri samomoru. V Evropi pa je dovoljen v Nemčiji in Švici, prav slednji pa se očita izvajanje »samomorilskega turizma«, kar pomeni, da so lahko tam evtanazirani tudi tujci. Slovenija ima do aktivne evtanazije in samomora z zdravniško pomočjo izrazito negativen odnos, saj že v Ustavi RS zakonodajalec predpiše, da se v človekovo življenje ne sme posegati.
Ključne besede: diplomske naloge, evtanazija, zakonodaja, pogoji, legalizacija, samomor z zdravniško pomočjo
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (899,28 KB)

8.
Procesne napake policistov v predkazenskem postopku in ekskluzija dokazov
Eva Marčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen kazenski postopek v Sloveniji z osredotočenostjo na pooblastila policistov v predkazenskem postopku ter ekskluzijo dokazov kot posledico njihovega kršenja. Institut izločitve dokazov preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so bili zbrani na nezakonit način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Institut je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem sistemu, ki temelji na mešanem tipu kazenskega postopka. Slednji združuje cilja akuzatornega in inkvizitornega postopka, ki si med seboj nasprotujeta. Ekskluzija, ki je tipičen akuzatorni institut, tako nasprotuje načelu iskanja materialne resnice, značilne za inkvizitorni postopek, njuna nezdružljivost pa omogoča, da so zaradi napak policistov oproščene osebe, ki so verjetni storilci kaznivega dejanja. Slednje lahko pripišemo tudi pojmovanju ekskluzije, vzpostavljenemu v Sloveniji. Naš sistem namreč vztraja pri absolutizaciji ekskluzije, ki za razliko od utilitaristične ureditve ne dopušča tehtanja med smiselnostjo izločitve dokazov in pomembnostjo dokaza za kazenski postopek. To pomeni, da so dokazi, pridobljeni s kršenjem pravnih pravil, v vsakem primeru predmet izločitve. Prav zaradi tega je delo policistov izjemno pomembno, saj s preiskovalnimi dejanji močno posegajo v zasebnost posameznika in je pravilno izvajanje slednjih ključnega pomena za uspešnost kazenskega postopka.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, predkazenski postopek, pooblastila policije, ekskluzija dokazov
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

9.
Predkazenski postopek danes in jutri
Tara Grašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Kazenska ovadba
Blažka Tratnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom. Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka. Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili. Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek. Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici