| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen in vpliv novih lingvističnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja
Marija Švajncer, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku sta obravnavana pomen in vpliv novih lingvističnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja, enega izmed najpomembnejših sodobnih lingvistov in začetnika strukturalizma. Predmet njegovih raziskav je razlika med jezikom, govorom in govorico. Semiologijo je uvrstil med znanosti. Članek obravnava tudi nekatera spoznanja v sodobni strukturalistični filozofiji, ki jih je navdihnil de Saussure, in posredni vpliv na razvoj slovenskega jezikoslovja.
Ključne besede: jezik, sistemi, semiologija, sinhronija, strukturalizem, označevalec, označenec
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 600; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (377,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Moralne dileme Harrisove filozofije
Marija Švajncer, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava nekatere moralne dileme v filozofiji sodobnega analitičnega filozofa Johna Harrisa. Filozofa bi bilo mogoče uvrstiti med privržence konsekvencializma in meliorizma. Njegova stališča so skrajno liberalistična in zato v osnovi nesprejemljiva za religiozne bralce in bralke. Kot raziskovalec moderne bioetike dopušča različne posege v človeško telo in postopke, ki naj bi pomagali pri ohranjanju življenja. V filozofiji Johna Harrisa prevladuje humanizem, vseeno pa so nekatere njegove sodbe nekoliko ekskluzivistične.
Ključne besede: filozofija, etika, moralne dileme, konsekvencializem, meliorizem, liberalizem
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 842; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Latourjevo pojmovanje znanosti
Marija Švajncer, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: znanost, krožeče reference, neljudje, cogitamus
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 407; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Filozofsko izhodišče kritičnega mišljenja
Marija Švajncer, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, mišljenje, kritično mišljenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 678; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (153,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Koyrejeva in Veselova recepcija Galilejevih znanstvenih spoznanj
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavana Koyrejeva in Veselova pojmovanja Galilejevih znanstvenih spoznanj. Znanost in filozofija sta medsebojno tesno povezani, saj se formalno in vsebinsko prekrivata ter druga drugi določata meje spoznanja. Za razumevanje Galilejevega dela je pomembna uvedba kopernikanskega pojmovanja sveta, ki predpostavlja heliocentrično pojmovanje sveta. Le-to zagotavlja gibanje planeta Zemlje okoli središča sveta, torej Sonca. Galilejev filozofski pomen je tesno povezan z znanstveno in filozofsko revolucijo sedemnajstega stoletja, pri čemer je pomembno predvsem Galilejevo specifično pojmovanje narave in vloge izkustva ter z njo povezane eksperimentalne metode v znanosti. To nas pripelje tudi do njegovega matematičnega pojmovanja sveta ter do ugotovitve, da je filozofija narave postala v veliki meri naravoslovna znanost. Pojavijo se filozofska nasprotja med aristotelizmom in platonizmom, pri čemer pa ta boj med filozofijami temelji na različnem pojmovanju pomena matematike in znanosti ter njuni vlogi pri ustvarjanju znanosti o naravi. Zmaga platonizma in z njim tudi Galileja kot prepričanega platonista obenem predstavlja tudi uničenje aristotelovskega pojmovanja sveta, kar pa predstavlja temelj za nadomestitev starega sistema sveta, ki je zagovarjal geocentrično pojmovanje sveta, z novim sistemom sveta, v katerem je predpostavljeno heliocentrično pojmovanje sveta. Glede kozmoloških novih spoznanj je bistvenega pomena uvedba Galilejevega instrumenta daljnogleda ali teleskopa ter njegov pomen za znanstveno raziskovanje in za kopernikansko interpretacijo ter razumevanje Galilejevih kozmoloških odkritij, ki je po vsej verjetnosti celo pomembnejše od samih nebesnih odkritij.
Ključne besede: filozofija, znanost, aristotelizem in platonizem, kopernikanizem, heliocentrični sistem, eksperimentalna metoda, moderna znanost, geometrizacija narave, kozmološke inovacije
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2095; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (562,23 KB)

6.
Vidik filozofske misli pri Edvardu Kocbeku in analiza njegove slogovnosti na primeru Črne orhideje
Mateja Renko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene ugotovitve, ki so nastale s preučevanjem delovanja in pisnega ustvarjanja Edvarda Kocbeka, in sicer z vidika filozofije ter jezika in njune povezanosti. Vzrok za obravnavo je bilo še vedno aktualno zanimanje javnosti za Kocbekova dela, s katerimi so povezana številna odprta vprašanja v zvezi z njegovim večstranskim udejstvovanjem. Avtorjev ustvarjalni opus je bil predmet že številnih in raznovrstnih razprav, zato je bil poglavitni cilj prikazati tudi drugačno plat njegovega življenjskega prizadevanja, zlasti filozofske vidike njegove ustvarjalnosti. To je bilo podano na podlagi dela Kocbekove esejistične, dnevniške, pesniške in prozne zapuščine, ki so v sklopu dveh obširnejših poglavij oblikovali sklenjeno celoto. V prvem delu je natančneje predstavljen filozofski vidik z značilnostmi personalizma in eksistencializma ter vplivom nekaterih predstavnikov na avtorja, ob tem pa sta obravnavana tudi vidika etike in morale, povezana z odnosom do religije. V drugem delu je bilo preučevanje osredotočeno na analizo in prikaz značilnosti sloga umetnostnega besedila na primeru novele Črna orhideja, kjer je bil glavni predmet analize slogovni postopek pripovedovanja, pri katerem se je ugotavljalo stopnjo pojavitve posamezne besedne vrste, zlasti pa glagola in njegovih skupin, ki so dale odgovor na vprašanje, kateri slog prevladuje. Za uresničitev celovitega prikaza je bilo potrebno predstaviti tudi analizo mikro- in makrostrukture izbranega besedila, to pa s pomočjo rezultatov sondažne raziskave in vertikalne razvrstitve najpogostejših besed – iz nje je bilo mogoče razbrati še razvrstitev sklonov ter dolžino in zgradbo povedi. Cilj empiričnega dela je bil na osnovi slogovne analize ugotoviti, kaj je v noveli takega, s čimer Kocbek izraža filozofijo personalizma in eksistencializma na ravni umetnostnega besedila ter kako se to kaže v rabi slogovnih možnosti jezikovnih sredstev. Namen teoretičnega dela je bil realiziran z uporabo metode analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter komparacije in deskripcije, v drugem delu pa prav tako z metodo analize in sinteze, komparacije in s kavzalno – neeksperimentalno metodo. Z uporabo teh metod so rezultati preučevanja potrdili, da filozofija Edvarda Kocbeka spada na področje personalizma in eksistencializma, zlasti religioznega, na katerem se najbolj zgleduje po francoskem filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu Kierkegaardu, pri čemer je skoraj povsod izražena religioznost, očitna tudi v umetnostnih besedilih. Med drugim je bilo ugotovljeno občasno razhajanje med avtorjevim etičnim prizadevanjem in moralno naravnanostjo, kar je bilo razvidno iz nekaterih dnevniških in esejističnih virov. V empiričnem delu pa je bilo potrjeno, da je v noveli Črna orhideja več slogovnih postopkov, kjer je pogosta raba glagola z nekaterimi skupinami dokaz, da gre za dinamični slog pripovedovanja.
Ključne besede: – pri teoretičnem (filozofskem) delu: personalizem, eksistencializem, religioznost, etika, morala, poezija, – v empiričnem (jezikovnem): (umetnostno) besedilo, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek, dinamika pripovedovanja, glagol.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 5023; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici