| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Trdi inkompatibilizem, svoboda in moralna odgovornost
Tim Koprivnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilja magistrske naloge sta predvsem dva: prvič, dokazati pravilnost stališča trdega inkompatibilizma in, drugič, ga braniti pred glavnimi očitki/ugovori. Prvi cilj se poskuša doseči tako, da se (predvsem) preko Pereboomovega argumenta iz štirih primerov pokaže, da sta obe nasprotni stališči v filozofiji svobode, ki zagovarjata obstoj svobode in moralne odgovornosti v klasičnem smislu (kompatibilizem in libertarizem), neprepričljivi in izredno problematični. Kar se pa tiče drugega cilja, pa se poskuša pokazati, da so vsi ti očitki/ugovori trdemu inkompatibilizmu, ki izpostavljajo predvsem to, kakšne grozne praktične posledice naj bi sledile za naša življenja, v kolikor sprejmemo njegovo resničnost (med drugim bi naj izgubili kakršnokoli moralno odgovornost), nekorektni in da torej resničnost trdega inkompatibilizma ne prinaša prav nobene bojazni.
Ključne besede: svoboda, moralna odgovornost, determinizem, argument iz štirih primerov, trdi inkompatibilizem
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 601; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (533,50 KB)

2.
Problem zla
Aleš Praprotnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali področje, ki ima zelo bogato zgodovino argumentiranja – problem zla. Glavni problem predstavlja združljivost obstoja zla z obstojem Boga. Zagovorniki teizma pravijo, da je obstoj Boga neodvisen od obstoja zla, medtem ko so nasprotniki, ateisti, prepričani, da eksistenca zla izpodbija obstoj Boga oziroma vsaj eno od njegovih lastnosti – vsemogočnost, vsevednost in moralno popolnost. Proučevali smo logični in evidenčni problem zla in skušali pokazati pomanjkljivosti in prednosti vsakega pristopa. Najslavnejši zagovornik logičnega problema zla je John Leslie Mackie, njegova poanta je nezdružljivost Božjih lastnosti (vsemogočnost, vsevednost in moralna popolnost) z obstojem zla. Najmočnejši ugovor logičnemu problema zla predstavi Alvin Plantinga z obrambo s svobodno voljo, kjer ima človek možnost svobodne odločitve med izbiro dobrega ali slabega dejanja. William L. Rowe je razvil evidenčni problem zla, kjer obstoj zla zmanjšuje moč Boga oziroma celo njegov obstoj. Prav tako smo obravnavali teodiceje, ki veljajo za eno od najstarejših poskusov opravičevanja Božjega dovoljenja zla. S proučevanjem različnih stališč vodilnih avtorjev smo skušali pokazati in dokazati, da je obstoj Boga neodvisen od obstoja zla oziroma da obstoj zla ne zmanjšuje moči Boga.
Ključne besede: Bog, zlo, logični problem zla, evidenčni problem zla, teodiceja, svobodna volja
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 621; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Tracking without concessions?
Danilo Šuster, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: In the first, shorter part of the paper I point out some problems and potential misunderstandings connected with B. Berčić's treatment of Nozick's sensitivity condition for knowledge. In the second part of the paper I offer the condition of modal stability or limited sensitivity as a revision of Nozickian conditions for non-accidental connection between our belief and the truth of our belief. "When it is seriously possible for you to falsely believe that p", that is a goodreason for denying that you know that p. Sensitivity within limits requires that we consider more possible worlds (all within a sphere of serious or relevant possibilities) than classical sensitivity, but not the worlds outside this sphere. The idea of modal stability combines robustness (benefits of safety) with responsiveness to facts (benefits of sensitivity).
Ključne besede: modal epistemology, modal stability, safety, sensitivity
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 539; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (331,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Zakoni in protidejstveniki ali filozofija in problem "copyrighta"
Danilo Šuster, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava obravnava Popperjevo pojasnilo odnosa med zakoni narave in protidejstvenimi pogojniki. Kadar je neka resnična univerzalna posplošitev, pravi zakon narave, tedaj podpira ustrezni protidejstvenik, kadar ni, takrat je protidejstvenik napačen. Ker zakon narave in univerzalna posplošitev nimata enakih logičnih posledic, nimata enake logične moči, pravi argument iz "razlike v podpori". Po kriteriju falsifikacionizma so zakoni narave ovrgljivi. Če je zakon ovrgljiv, potem ne more biti nujen. In če zakon ni nujen, potem ne more podpirati protidejstvenikov. Popper je zato skušal ovreči argument iz razlike v podpori in zakone narave vseeno izraziti kot univerzalne posplošitve. Razlika v podpori zanj izvira iz različne strukture terminov, ki nastopajo v posplošitvi. Izrazi v slučajnih posplošitvah so definirani ekstenzionalno, izrazi v zakonih narave so kvalitativni, oznake za intenzije. S tem je Popper napovedal sodobno teorijo, po kateri je zakon narave zveza intenzij, razumljenih kot univerzalije. Vendar zaradi vztrajanja pri logični obliki univerzalne posplošitve, ki da jo imajo zakoni narave, Popper do prave rešitve nikoli ni prišel.
Ključne besede: filozofija, filozofija znanosti, znanosti, teorije znanosti
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 523; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (85,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Spomin kot epistemska vrlina – Uporaba mnemotehnik pri učenju arbitrarnih kategorij v nemščini kot tujem jeziku
2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava (možno) uporabo mnemotehnik pri učenju arbitrarnih kategorij v nemščini kot tujem jeziku. Osrednji cilj je s stališča nevrodidaktike opozoriti na učinkovitost mnemotehnik in s stališča vrlinske epistemologije upravičiti spominska prepričanja na podlagi tega, kako jih ohranjamo v spominu. V teoretičnem delu je umetnost pomnjenja opisana kot čustveno obarvana strategija organiziranja spominskih vtisov v okviru asociativnega učenja, spomin opredeljen kot epistemska vrlina ter mnemotehnike kot metode pomnjenja, ki upravičujejo ohranjanje prepričanj in krepijo spomin. Sekundarni cilj je na podlagi učbeniškega gradiva – z eksemplarično analizo izbranega priročnika in učbenika – ugotoviti, v kolikšni meri so pri učenju arbitrarnih kategorij mnemotehnike zastopane (barvno kodiranje, mentalne slike, metoda lokacije in domišljijske zgodbe). Ob analizi se poskuša s sugestijami, kako tematizirati mnemotehnike, dopolniti komunikacijske vrzeli, ki nastopijo zaradi diskretnega pristopa k mnemotehnikam. Če mnemotehnike pozitivno učinkujejo na učenje, potem bi jih bilo potrebno tematizirati tudi v izobraževalnem procesu učiteljev in učencev.
Ključne besede: mnemotehnika, spomin, epistemska vrlina, asociativno učenje, čustva
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Kaj delajo filozofi?
Danilo Šuster, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, metafilozofija, svoboda, pojmovne raziskave, filozofija in znanost, modrost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 593; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Nekaj dilem neformalne logike
Danilo Šuster, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, logika, neformalna logika, mišljenje, kritično mišljenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 681; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (91,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
PROBLEM FATALIZMA
Andreja Jarc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Problem fatalizma bo predstavilo problem fatalizma v filozofiji. Fatalizem in pojem usode v filozofiji nasploh veljata za nekaj, kar ni vredno resne obravnave. V tej diplomski nalogi želim pokazati, da je fatalizem enakopraven drugim teorijam o problemu svobode in da je fatalizem stališče, ki ga moramo resno upoštevati v obravnavi problema svobodne volje. Izhodišče za mojo obravnavo fatalizma in njegovih problemov bo predstavljal članek Richarda Taylorja Usoda. Richard Taylor je prepričan, da je fatalizem resničen. Cilj moje diplomske naloge bo, da se vprašam, ali je res fatalizem, kot trdi Taylor, resničen in če je, ali to pomeni, da moramo spremeniti stalšče do življenja. Dokazovala bom resničnost fatalizma na podlagi trditev o prihodnjih kontingencah. Kajti če imajo trditve o prihodnjih kontingencah že sedaj resnično vrednost, potem je fatalizem resničen. Če trditve o prihodnjih kontingencah še nimajo resničnostne vrednosti, potem je vprašljivo, ali je fatalizem resničen. Tako bom skozi natančno predstavitev in definicijo fatalizma in pojmov, ki se vežejo na fatalistično doktrino, analizo fatalizma in kritiko argumenta iz fatalizma iskala ključne pomanjkljivosti fatalizma, ki bi ga utegnile zavreči.
Ključne besede: fatalizem usoda nujnost neogibnost izjave o prihodnosti argument iz pomorske bitke logični fatalizem narativni fatalizem
Objavljeno: 14.04.2011; Ogledov: 2600; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (423,04 KB)

9.
Problem demarkacije in teorija strun
Mitja Bek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali smo strukturo znanstvenih teorij in spoznali metode, ki opisujejo delovanje znanosti ter uporabo različnih oblik sklepanja v okviru znanosti. Sečišče med fiziko in filozofijo, v okviru znanosti, predstavlja področje filozofije znanosti, ki se med drugim ukvarja z znanstvenimi metodami, kriteriji za določitev in preverjanje posameznih znanstvenih teorij, razlago zgodovine znanosti in poskusom nastanka in sprejetja posameznih znanstvenih teorij. Spoznali smo problem demarkacije, ki se ukvarja z ločevanjem znanosti in neznanosti ter preverili teorijo strun s pomočjo različnih kriterijev za ločevanje med znanostjo in psevdoznanostjo. Podrobneje smo so ogledali značilnosti teorije strun, ki v tem trenutku predstavlja obetavno kandidatko za končno teorijo vsega. Dotaknili smo se problemov, s katerimi se spopada, in orisali njen nadaljnji razvoj. Kot njeno rivalsko teorijo smo opisali standardni model, ki ima več uspeha, a ne vključuje vseh znanih sil narave. Ker je teorija strun za zdaj nezmožna proizvajanja empirično preverljivih napovedi, smo želeli preveriti, ali jo lahko označimo za znanstveno ali filozofsko teorijo. S pomočjo analogije smo povezali topološke defekte (kozmološke strune) in defekte v nematičnih tekočih kristalih ter vzpostavili laboratorij, ki nam omogoča vpogled v svet strun. Na koncu smo s pomočjo teorij štirih različnih filozofskih teorij, ki se ukvarjajo s problemom razmejitve med znanostjo in psevdoznanostjo in razvojem znanosti, in kritik dveh fizikov, preverili domet teorije strun.
Ključne besede: fizika, filozofija, teorija strun, tekoči kristali, demarkacija, psevdoznanost, filozofija znanosti, napovedi, znanstvena teorija, preverjanje, filozofska motivacija, diplomska dela
Objavljeno: 05.04.2011; Ogledov: 2638; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (933,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Lockova razlaga barv kot sekundarnih kvalitet : diplomsko delo
Karmen Marguč, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: filozofija, barve, razlaga, Locke, John, ideja, sekundarne kvalitete, dispozicije, diplomska dela
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 3065; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (520,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici