1. Uporaba umetne inteligence v osnovnošolskem izobraževanju: mnenja učiteljev in učencevAleš Zavec, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na večplastno raziskavo uporabe umetne inteligence (UI) v osnovnih šolah, saj je v veliki meri že prisotna v tem okolju. Cilj raziskave je bil raziskati uporabo UI v osnovnih šolah.
V empiričnem delu smo z kavzalno ne-eksperimentalno metodo in študijo primera odgovorili na vprašanja o doživljanju UI v učnem procesu. Ugotovili smo, da so tako učitelji kot učenci v večni naklonjeni uporabi UI v osnovni šoli. Pri obeh skupinah anketirancev, so rezultati pokazali, da se največkrat uporablja orodje podjetja OpenAI – ChatGPT. Sama uporaba orodij UI se jim zdi preprosta in uporabna, prav tako so tako učenci kot učitelji podali mnenje, da nameravajo uporabljati orodja UI tudi v prihodnje Ključne besede: umetna inteligenca, osnovna šola, učenci, učitelji, učni proces Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,69 MB) |
2. Primerjava uporabniške izkušnje skladiščne aplikacije na Windows CE in Android skenerjihMarcel Iskrač, 2025, magistrsko delo Opis: Uporabniška izkušnja (UX) je ključni dejavnik uspešnosti mobilnih aplikacij, tudi v industrijskih okoljih, kjer neposredno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih ter posledično uspeh podjetja. V magistrski nalogi smo želeli preveriti, katera izmed dveh skladiščnih aplikacij -- obstoječa na platformi Windows CE ali nova na platformi Android –- zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo. Raziskava je bila izvedena v realnem industrijskem okolju in je združevala metode zbiranja kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Za vrednotenje so bili uporabljeni standardizirani merilni instrumenti SUS (System Usability Scale), UEQ (User Experience Questionnaire), CSAT (Customer Satisfaction) in vprašalnik zaupanja, poleg tega smo beležili število napak ter subjektivno zaznavanje enostavnosti uporabe. Rezultati so pokazali, da aplikacija na Android platformi dosega višje ocene uporabniške izkušnje, omogoča hitrejše izvajanje nalog z manj napakami ter zagotavlja večje zadovoljstvo in zaupanje uporabnikov. Ugotovitve potrjujejo pomen uvajanja sodobnih tehnologij za izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje napak in večjo motivacijo zaposlenih. Raziskava s tem prispeva k razumevanju pomena UX v industrijskih okoljih ter podjetjem podaja utemeljitev za neprestano vlaganje v posodabljanje in uvajanje sodobnih ter naprednejših tehnologij. Ključne besede: uporabniška izkušnja, vrednotenje, Windows CE, Android, skladiščni sistem Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Razvoj sistema za nadzorovanje dogodkovJure Blaznik, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil načrtovati in implementirati sistem za nadzorovanje dogodkov s pomočjo uporabe vsakdanjih tehnologij (Bluetooth, NFC, pametne ure itd.). V diplomski nalogi predstavimo s pomočjo katerih tehnologij smo sistem implementirali in kako smo te uporabili. Poleg tega v delu navajamo tudi implementirane funkcionalnosti, ki so bile ustvarjene v sklopu sistema. Na koncu dela tudi prikažemo učinkovitost delovanja sistema na organiziranih dogodkih, v primerjavi z dogodki na katerih ni bil uporabljen naš sistem Ključne besede: nadzorovanje dogodkov, Bluetooth, NFC Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,49 MB) |
4. Prenova poslovne aplikacije Delovodnik: vpliv sodobnih tehnologij na uporabniško izkušnjo v Telekomu SlovenijeMatic Marušič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava prenovo poslovne aplikacije Delovodnik v podjetju Telekom Slovenije, s poudarkom na uporabi sodobnih tehnologij ter izboljšanju uporabniške izkušnje. Prenova je bila izvedena s pomočjo modernih ogrodij ter zasnovana kot modularna in odzivna spletna rešitev. Uporabniška izkušnja je bila ocenjena s pristopom metodološke triangulacije, ki je vključevala standardizirani vprašalnik SUS, lestvico UEQ in odprta vprašanja z dodatnimi Likertovimi ocenami. Rezultati kažejo izboljšave v zaznani učinkovitosti, stabilnosti, estetiki in intuitivnosti. Naloga ponuja tudi smernice za nadaljnji razvoj podobnih informacijskih rešitev. Ključne besede: prenova aplikacije, digitalna transformacija, uporabniška izkušnja, poslovna programska oprema, informacijski sistem Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,54 MB) |
5. Analiza spletnih rešitev z obogateno resničnostjo in vrednotenje uporabniške izkušnje na spletnih platformahJulija Pestiček, 2025, magistrsko delo Opis: Razvoj tehnologij obogatene resničnosti prinaša nove priložnosti za izboljšanje spletnega nakupovanja, vendar ostaja vprašanje, ali uporabniki tem rešitvam zaupajo in jih zaznavajo kot koristne. Namen raziskave je bil analizirati vpliv obogatene resničnosti na uporabniško izkušnjo, zaupanje in nakupno pripravljenost. Izvedli smo eksperiment z izbranimi rešitvami ter zbrali kvalitativne podatke z metodo razmišljanja na glas in kvantitativne podatke z anketnimi vprašalniki (SUS, UEQ, NASA-TLX). Rezultati kažejo, da obogatena resničnost povečuje zadovoljstvo in pripravljenost za nakup, pri čemer je učinek močno odvisen od kakovosti implementacije tehnologije obogatene resničnosti. Ključne besede: obogatena resničnost, uporabniška izkušnja, spletno nakupovanje, zaupanje Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. Implementacija RAG sistema za iskanje informacij v nestrukturiranih dokumentih z uporabo velikih jezikovnih modelovNik Jovanović, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu obravnavamo problem iskanja informacij iz nestrukturiranih dokumentov, kjer osnovni veliki jezikovni modeli pogosto vračajo izmišljene oziroma netočne odgovore. Kot rešitev smo uporabili arhitekturo generacije z iskanjem v zunanjih virih (Retrieval-Augmented Generation – RAG). Cilj naloge je bil zasnovati in implementirati sistem, ki zmanjša pojav halucinacij pri poizvedbah. Sistem smo testirali na desetih računih v obliki PDF dokumentov, pri čemer smo uporabili pet skrbno pripravljenih vprašanj. Rezultati kažejo zmanjšano pojavnost halucinacij, a hkrati opozarjajo na omejitve, saj bi bilo za zanesljivejše zaključke potrebnih več dokumentov in obsežnejše testiranje. Ključne besede: RAG, umetna inteligenca, vektorske baze, react, next.js Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,37 MB) |
7. Primerjava med človeškim programerjem in umetno inteligenco pri generiranju programske kode in dokumentacijeTadej Fakin, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu primerjamo učinkovitost umetne inteligence in človeškega programerja pri pisanju kode in dokumentacije. Zasnovali smo spletno in mobilno aplikacijo in vsako implementirali na dva načina. Najprej samostojno, nato pa z agentskim načinom umetne inteligence, kjer je bila implementacija opravljena izključno na podlagi pozivov. Skozi implementacijo smo merili čas razvoja, na koncu pa s pomočjo anketirancev ocenili kakovost kode, uporabniških vmesnikov in dokumentacije. Rezultati kažejo, da je umetna inteligenca hitrejša predvsem pri nalogah z znanimi vzorci, medtem ko se prednost zmanjša v manj razširjenih tehnologijah. Kakovost kode je praviloma višja pri tradicionalnem pristopu, pri uporabniških vmesnikih pa so razlike manjše. Umetna inteligenca dokumentacijo pripravi hitreje, vendar je človeško besedilo bolj berljivo in točno. Ključne besede: umetna inteligenca, Github Copilot, programiranje, primerjava razvoja, React, C# Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,09 MB) |
8. Razvoj spletne igre za risanje s podporo realno-časovne komunikacije z uporabo tehnologije signalrTilen Kričaj, 2025, diplomsko delo Opis: Spletne večigralske igre, ki temeljijo na sodelovanju in interakciji med igralci v realnem času, zahtevajo učinkovite rešitve za sinhronizacijo podatkov in hitro izmenjavo sporočil med odjemalci in strežnikom. Diplomsko delo obravnava razvoj spletne igre za risanje in ugibanje pojmov, pri čemer je poudarek na uporabi knjižnice SignalR za vzpostavitev stabilne in odzivne realnočasovne komunikacije. Predstavljene so osnovne tehnologije za prenos podatkov v realnem času, kot so WebSockets, Server-Sent Events in long polling. Opisana sta postopka načrtovanja in implementacije tako strežniškega kot odjemalskega dela aplikacije ter sinhronizacija risbe med več uporabniki. Ključne besede: spletna igra, realno časovna komunikacija, SignalR, WebSocket, Server-Sent Events, long polling, ASP.NET Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,52 MB) |
9. Celovita primerjava ogrodij React in podprtih metod za upodabljanjeGašper Funda Povše, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo primerjali ogrodja React: Next.js, Remix in Gatsby ter njihove podprte metode upodabljanja. Izhajali smo iz potrebe po boljšem razumevanju vpliva teh ogrodij na zmogljivost spletnih aplikacij in kako metode upodabljanja vplivajo na optimizacijo za iskalnike (SEO). V teoretičnem delu smo opisali in primerjali funkcionalnosti ter podporo skupnosti ogrodij. Praktični del vključuje implementacijo aplikacij za merjenje zmogljivosti, velikosti paketa in SEO metrik. Rezultati kažejo, da izbira ogrodja in metode upodabljanja pomembno vpliva na zmogljivost in SEO. Next.js izstopa po priljubljenosti in fleksibilnosti, Remix po interaktivnosti, Gatsby pa po hitrosti statičnih strani. Naloga ponuja smernice za izbiro ustreznega ogrodja glede na tip aplikacije. Ključne besede: ogrodja React, metode upodabljanja, zmogljivost, SEO metrike, primerjalna analiza Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,36 MB) |
10. REST, gRPC, Kafka in AMQP: eksperimentalna primerjava komunikacijskih protokolov in platform v porazdeljenih arhitekturah : magistrsko deloNikolina Simjanoska, 2025, magistrsko delo Opis: Mikrostoritvene arhitekture predstavljajo ključen pristop k razvoju sodobnih programskih rešitev, saj omogočajo večjo agilnost, razširljivost in odpornost. Pomemben vpliv na delovanje teh sistemov imajo komunikacijski protokoli in platforme, kot so REST, gRPC, Kafka in AMQP. Magistrsko delo analizira njihove razlike glede učinkovitosti, zmogljivosti, kompleksnosti in zanesljivosti. Eksperimentalni pristop z uporabo obremenitvenih in kaos testov je pokazal, da sta pristopa REST in gRPC enostavnejša za implementacijo, vendar manj odporna, medtem ko pristopa Kafka in AMQP dosegata boljše rezultate, a ob večji arhitekturni zahtevnosti. Delo prispeva k boljšemu razumevanju prednosti, slabosti in posledic izbire različnih komunikacijskih pristopov v mikrostoritvenih arhitekturah. Ključne besede: mikrostoritvene arhitekture, komunikacijski protokoli in platform, modeli sporočanja, REST, gRPC, Kafka, AMQP Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,16 MB) |