| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Maja Šušteršič, 2023, magistrsko delo

Opis: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Ključne besede: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 999; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

2.
Varstvo človekovih pravic v okviru OZN : diplomsko delo
Maja Šušteršič, 2019, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice imajo naslednje temeljne lastnosti: so naravne, univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in neodtujljive. Razvrščamo jih v naslednje generacije človekovih pravic: 1. generacijo sestavljajo državljanske in politične pravice, 2. generacijo ekonomske, socialne in kulturne pravice ter 3. generacijo solidarnostne in kolektivne pravice. Zametki človekovih pravic segajo daleč nazaj v zgodovino, od teženj starodavnih kultur in religij po enakopravnosti, pa vse do idej naravnega prava. Z vzponom fašizma in nacizma je prišlo med drugo svetovno vojno do sistematičnih kršitev človekovih pravic. To je mednarodni skupnosti dalo povod ustanoviti OZN in zapisati temeljne človekove pravice v splošnem mednarodnem dokumentu- Splošni deklaraciji človekovih pravic. OZN je najpomembnejša mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 24. oktobra 1945, v San Franciscu. Glavni organi OZN so: Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. OZN ima vodilno vlogo pri varovanju človekovih pravic v okviru mednarodnega prava. Že iz Ustanovne listine OZN izhaja, da je varstvo človekovih pravic eno izmed najpomembnejših ciljev OZN. OZN varuje človekove pravice na dva načina, in sicer s postavitvijo norm na področju človekovih pravic ter z nadzornimi mehanizmi, s katerimi nadzoruje uporabo teh norm. Najpomembnejši dokument, sprejet v sklopu OZN, na področju varstva človekovih pravic, je Splošna deklaracija človekovih pravic, s katero je bilo prvič mednarodno priznano, da se človekove pravice nanašajo na vsakogar, ne glede na spol, narodnost, etnično pripadnost, jezik ali vero. Ostali pomembni dokumenti, sprejeti v okviru OZN, na področju varstva človekovih pravic so: Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in številni drugi. V okviru OZN so vzpostavljeni mehanizmi za nadzor držav glede izpolnjevanja materialnih pravil na področju človekovih pravic. Ločimo med dvema vrstama mehanizmov: pogodbeno določenimi mehanizmi in mehanizmi, določenimi z resolucijami organov OZN. Pogodbeno določeni mehanizmi veljajo le za države podpisnice pogodb o človekovih pravicah. Za razliko od tega mehanizmi, ki so se razvili na podlagi Ustanovne listine OZN, veljajo za vse države članice OZN. Na podlagi resolucije organov OZN je bila ustanovljena Komisija za človekove pravice, ki se je v prvih 20. letih svojega nastanka ukvarjala predvsem z razvojem mednarodnih norm na področju človekovih pravic, kasneje pa je okrepila svoje delo na področju nadzora nad implementacijo človekovih pravic. Komisija se je v naslednjih letih srečevala s številnimi kritikami glede njene legitimnosti, saj so v Komisiji pogosto sedele grobe kršiteljice človekovih pravic. Vse to je privedlo do tega, da je bila leta 2006 Komisija za človekove pravice ukinjena in zamenjana s Svetom za človekove pravice. Svet za človekove pravice je temeljni organ za varstvo človekovih pravic. Njegova najpomembnejša naloga je spremljati razmere v svetu in takoj opozoriti na kršitve človekovih pravic. Svetu za človekove pravice so v pomoč pri njegovem delovanju naslednji mehanizmi: univerzalni periodični pregled, pritožbeni postopek, posebni postopki in Svetovalni odbor Sveta za človekove pravice. Poleg Sveta za človekove pravice so pomembni organi tudi Urad visokega komisarja za človekove pravice in Tretji odbor Generalne skupščine OZN. Na podlagi mednarodnih pogodb so bili ustanovljeni različni odbori strokovnjakov, ki nadzorujejo izvajanje norm posameznih pogodb. Odbore sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki obravnavajo periodična poročila držav, ki poročajo glede uspešnosti pri izpolnjevanju določb pogodb.
Ključne besede: človekove pravice, Organizacija združenih narodov, varstvo človekovih pravic, Splošna deklaracija človekovih pravic, Svet za človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 3641; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (409,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici