1. Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko deloKristina Sodin, 2023, magistrsko delo Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Vpliv državnega sofinanciranja zavarovalne premije na obseg zajetja kmetijskih zavarovanj v letih 2009 - 2019 : diplomsko deloMarša Schlauer, 2022, diplomsko delo Opis: Strošek zavarovanja na kmetijskem gospodarstvu ni zanemarljiv, zato kmetovalcem deloma pomaga država v obliki državnega sofinanciranja kmetijskih zavarovalnih premij. Uredba Vlade RS o sofinanciranju zavarovalnih premij je bila sprejeta leta 2006, njen primarni smoter pa je spodbujanje kmetovalcev k zavarovanju. Osnovni namen diplomskega dela je na osnovi pridobljenih podatkov preveriti tezo, da je vpliv državnega sofinanciranja kmetijskih zavarovalnih premij pomemben in da višina sofinanciranja v posameznem letu neposredno vpliva na odločitve kmetovalcev ob sklepanju kmetijskih zavarovanj. V procesu statistične obravnave se je preverila korelacija med višino sofinanciranja in številom sklenjenih zavarovalnih polic, zavarovanimi površinami v hektarjih ter deležem zavarovanih površin v posameznih kmetijskih panogah med letoma 2009 in 2019. Analiza je bila izvedena na statistično združljivih kmetijskih panogah, in sicer sadjarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu. Iz rezultatov je razvidna korelacija oziroma statistično značilna povezanost med obravnavanimi statističnimi spremenljivkami. Ključna ugotovitev sovpada oziroma vsaj delno sovpada z omenjenimi predvidevanji.
Ključne besede: kmetijska zavarovanja, višina sofinanciranja, sofinanciranje zavarovalnih premij, zavarovalna premija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 266; Prenosov: 21
Celotno besedilo (871,27 KB) |
3. Tables, formulas and exercises with key for biometricsTadeja Kraner Šumenjak, Vilma Sem, 2018, drugo učno gradivo Opis: This publication includes some materials we use in the one semester bachelor course entitled Biometrics, at the Faculty of Agriculture and Life Sciences. In the last few years, several foreign students came to study at the University of Maribor. A certain number of them came to study at the Faculty of Agriculture and Life Sciences, and because the foreign students are not able to follow the lectures in Slovene, we organized lectures in English. Since there was no learning material in English that would deal with the basics of statistics through solving real problems from agriculture using the statistical program SPSS, we decided to translate and publish these materials, and thus make them more available.
Ključne besede: biometrics, statistical tables, statistical formulas, SPSS, exercises
Objavljeno v DKUM: 06.07.2018; Ogledov: 1387; Prenosov: 380
Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Parametrični in neparametrični pristopi za odkrivanje trenda v časovnih vrstahTadeja Kraner Šumenjak, Vilma Sem, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Eno od najpogosteje uporabljenih orodij za odkrivanje sprememb v časovnih vrstah je analiza trenda. Obstaja veliko parametričnih in neparametričnih testov za odkrivanje za odkrivanje značilnih trendov v časovnih vrstah. Slednji se pogosteje uporabljajo zaradi manjšega števila predpostavk potrebnihza njihovo izvedbo. Najpogosteje uporabljen test za odkrivanje značilnih trendov je Mann-Kendallov test, ki še vedno zahteva, da so vzorčni podatki neodvisni. Za odstranitev vpliva serialne korelacije v Mann-Kendallovem testu so bili vpeljani različni popravki in metode pred-beljenja. V članku je pregled najpogosteje uporabljenih pristopov za odkrivanje trenda v časovnih vrstah ob prisotnosti serialne korelacije ali brez nje. Na koncu so te metode uporabljene še na realnih podatkih.
Ključne besede: analiza trenda, metoda najmanjših kvadratov, Mann-Kendallov test, korelacijski koeficient, avtokorelacija, pred-beljenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1311; Prenosov: 191
Celotno besedilo (394,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. NEKATERI TESTI ZA ODKRIVANJE TRENDOV IN PRELOMNIH TOČK NA KLIMATSKIH PODATKIH ZA SLOVENIJOVesna Medved, 2012, diplomsko delo Opis: Na podlagi podatkov o temperaturah zraka in količini padavin, ki smo jih pridobili iz arhivov urada Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), smo proučevali trende v Sloveniji od leta 1951 do 2010. Iz povprečnih dnevnih temperatur zraka in dnevnih količin padavin smo za 13 reprezentativnih meteoroloških postaj izračunali letna in polletna povprečja za temperature ter letno in polletno količino padavin. Rezultati različnih testov za ugotavljanje trendov so v večini primerov pokazali značilne trende povprečnih letnih in polletnih temperatur. Izjema je bil Portorož pri vseh analiziranih časovnih vrstah, prav tako statistično značilnega trenda nismo opazili pri hladni polovici leta v Jeruzalemu, Črnomlju, Kredarici in Bilju. Letne in polletne količine padavin v opazovanem obdobju niso kazale značilnih trendov, pri tem je bila izjema Kočevje pri vseh časovnih vrstah in Bilje v hladni polovici leta. Nadalje smo z računalniškim programom Change-Point Analyser ugotavljali prelomna leta za vse časovne vrste izbranih meteoroloških postaj. Ugotovili smo, da je bilo prelomno leto za časovno vrsto povprečnih temperatur zraka v topli polovici leta pri večini postaj okoli leta 1981, za hladno polovico okoli leta 1987 in za celoletno obdobje okoli leta 1988. Pri podatkih o količini padavin smo prelomna leta zaznali le za nekatere meteorološke postaje.
Ključne besede: padavine, temperature, Slovenija, analiza trenda, prelomna točka
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 1632; Prenosov: 159 (1 glas)
Celotno besedilo (889,39 KB) |
