Search the digital library catalog

Abstract: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov.
Keywords: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 220; Downloads: 44
Full text (973,11 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Keywords: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 517; Downloads: 69
Full text (1,29 MB)

Abstract: V obdobju epidemije COVID-19 je veliko ljudi poročalo o težavah, povezanih s spanjem, prišlo pa je tudi do porasta uporabe zaslonskih naprav. Namen magistrskega dela je bil raziskati spanje in splošno počutje slovenskih študentov v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in z Zoom izčrpanostjo v obdobju druge uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. V končni vzorec je zajetih 719 študentov (80,7 % žensk, 19,1 % moških, 0,3 % neopredeljenih, povprečna starost 22,2 let, razpon od 18 do 29 let), ki so na daljavo izpolnjevali baterijo vprašalnikov, ki jo sestavljajo Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Lestvica depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) in Lestvica Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF), vključena pa so tudi vprašanja, vezana na zdravje in na druge parametre spanja. Ključne ugotovitve so, da se uporaba zaslonskih naprav čez dan in pred spanjem pomembno povezuje s parametri spanja, med katerimi so kakovost spanja, čas odhoda v posteljo, latenca uspavanja in dnevna neučinkovitost, povezuje pa se tudi z občutki anksioznosti, depresivnosti in stresa ter z Zoom izčrpanostjo. Ker so študenti nasploh ranljiva skupina za težave s spanjem in ker ostaja uporaba zaslonskih naprav pomemben del vsakdana tudi ob izzvenevanju epidemije, smo v magistrskem delu izpostavili pomembnost ozaveščanja študentov o zdravem spanju in o ustrezni uporabi zaslonskih naprav ter predstavili nekaj idej za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: spanje, splošno počutje, uporaba zaslonskih naprav, Zoom izčrpanost, epidemija COVID-19
Published in DKUM: 22.12.2022; Views: 1119; Downloads: 181
Full text (816,92 KB)

Abstract: Znano je, da so zaznani stres, spanje in čustvena regulacija medsebojno povezani konstrukti – stresne okoliščine poslabšajo kakovost in zmanjšajo količino spanja, pomanjkanje le-tega vodi v pogostejšo uporabo nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije; v splošnem pa vse omenjeno zmanjšuje kakovost vsakodnevnega življenja zaradi utrujenosti in morebitnega pojava depresivno-anksioznih simptomov. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna je povezava med količino in kakovostjo spanja ter zmožnostjo uporabe strategij čustvene regulacije kot odgovor na stresne dražljaje iz okolja. 30 študentov (96,70 % žensk) je trikrat – pred in med izpitnim obdobjem ter po njem – odgovorilo na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti in količine spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), za oceno uporabe različnih strategij čustvene regulacije Vprašalnik kognitivne emocionalne regulacije (CERQ) ter za oceno zaznanega stresa Lestvico zaznanega stresa (PSS). Ob prvem merjenju nas je zanimal tudi pojav depresivno-anksioznih simptomov, kar smo preverjali z Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa (DASS-21), kronotip, za kar smo uporabili Vprašalnik jutranjosti – večernosti (MEQ), in higiena spanja, merjena z Indeksom higiene spanja (SHI). Glavna ugotovitev naše raziskave je, da je kakovost spanja negativno povezana s pogostostjo uporabe nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije ter da je spanje v stresnih situacijah krajše in manj kakovostno. Dodatno smo ugotovili tudi, da trendi nakazujejo povečano ruminacijo, katastrofiziranje, obtoževanje drugih in samoobtoževanje v stresnih situacijah. S kakovostjo spanja in zaznanim stresom je povezan tudi kronotip, in sicer posamezniki z večernim kronotipom poročajo o več zaznanega stresa in slabši kakovosti spanja kot jutranji kronotipi. Potrdili pa smo tudi dosedaj že znane navedbe, da higiena spanja pozitivno napoveduje njegovo kakovost. Navedene ugotovitve so lahko, kljub manku statistične pomembnosti, izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja spanja in čustvene regulacije, še posebej v povezavi z akademskimi in delovnimi obremenitvami posameznikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da zaznani stres neugodno vpliva na spanje in duševno zdravje študentov, zato želimo spodbuditi tudi nastanek smernic in predpisov, ki bi pripomogli k njihovi razbremenitvi, izboljšanju kakovosti spanja in konstuktivnejšemu spopadanju s stresnimi situacijami.
Keywords: akademski stres, količina in kakovost spanja, strategije čustvene regulacije, higiena spanja, kronotip spanja
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 1204; Downloads: 479
Full text (1,29 MB)

Abstract: Spanje predstavlja eno izmed najbolj esencialnih življenjskih funkcij. Že ena noč nezadostne količine in/ali kakovosti spanja lahko dan kasneje povzroči spremembe, ki se kažejo na nivoju kognitivnega, emocionalnega in vsakodnevnega delovanja. Kakovost spanja lahko merimo s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI). Njegove merske značilnosti so preverjale številne pretekle raziskave, ki so prišle do neenotnih ugotovitev glede faktorske strukture. V literaturi se kaže trend uporabe enofaktorske točkovalne metode vprašalnika ne glede na njegovo faktorsko strukturo. Namen tega dela je bil preveriti psihometrično ustreznost slovenske različice PSQI, in sicer njegovo faktorsko strukturo, zanesljivost in konstruktno veljavnost z Epworthsko lestvico zaspanosti, Lestvico depresije Centra za epidemiološke študije, Vprašalnikom zdravja pacientov in Kratko lestvico petih velikih. Vprašalnik je reševalo 453 zdravih posameznikov, 227 izmed njih je vprašalnik reševalo dvakrat. Rezultati psihometričnih analiz so pokazali, da se podatkom najbolje prilega hierarhični model drugega reda s tremi faktorji. Notranja konsistentnost za skupni rezultat je znašala α = .68, medtem ko je za podlestvice nižja, in sicer α = .43–.70, kar lahko pripišemo nizkemu številu indikatorjev na lestvico. Retestna zanesljivost v obdobju dveh do treh tednov je za skupni rezultat znašala ρ = .77, za podlestvice pa ρ = .61–.76. Vprašalnik PSQI je izkazal ustrezno konstruktno veljavnost; skupni dosežek je šibko pozitivno koreliral s prekomerno zapanostjo, šibko negativno koreliral s sprejemljivostjo in vestnostjo, zmerno pozitivno koreliral z depresijo in nevroticizmom ter zmerno do močno pozitivno koreliral s somatiko.
Keywords: Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja, spanje, konfirmatorna faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 1879; Downloads: 411
Full text (1,25 MB)