| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Integracija migrantov
Anja Štrajhar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo najprej opredelili razlike med osnovnimi pojmi migrant, begunec in oseba s subsidiarno zaščito, se osredotočili predvsem na integracijo le-teh tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem prostoru. Zelo pomembni so procesi integracije in pravne norme posameznih držav, ki so povezane z pravnimi normami Evropske unije. Opravili smo intervju in analizirali proces integracije na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov v Republiki Sloveniji, preko katerega smo dobili še podrobnejši vpogled v pomembnost sodelovanja, povezovanja in pomoči med soljudmi. Po preučitvi različnih dokumentov in gradiva smo ugotovili, da je integracija dvosmeren proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani migrantov, kot tudi s strani države gostiteljice. Vključevanje oseb z mednarodno zaščito v družbo države gostiteljice je izredno pomembno že od prvega stika z novo državo, uspeh pa je v veliki meri odvisen od spoštovanja pravnih norm, stopnje zaščite človekovih pravic in zainteresiranosti javnosti. Družba ponuja različne možnosti vključevanja, s katerimi se omogoča priseljencem lažje in hitrejše vključenje v novo okolje, od njih pa se pričakuje, da so pripravljeni prilagoditi svoj način življenja novemu družbenemu okolju. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo prosilcem v postopkih, osveščajo in opozarjajo na pomanjkljivosti pri procesu vključevanja. Kjer se priseljenci želijo aktivno vključiti v novo okolje, je pomembno strateško načrtovanje integracijskih ukrepov in uspešna izvedba le-teh. Cilj magistrskega dela je s pomočjo različnega gradiva čim bolj približati temo integracije bralcem, predstaviti nekaj osnov o migracijah, v katerih smo aktualno udeleženi in predstaviti proces integracije v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, migracije, integracija, begunci, multikulturnost
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (933,29 KB)

2.
Izsleditev klica na številko 113 Operativno-komunikacijskega centra
Anja Štrajhar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na izsleditev klica Operativno komunikacijskega centra na evropsko enotno številko za klic v sili 113 in enotne evropske številke za klice v sili 112. Pri tem so nam v veliko pomoč zakoni, predvsem Ustava Republike Slovenije (2013), Zakon o elektronskih komunikacijah-1 (2012), ter Zakon o varstvu osebnih podatkov-1 (2007), poleg strokovne literature pa smo izvedli tudi intervju na Operativno komunikacijskem centru, Regijskemu centru za obveščanje, ter intervju z Informacijskim pooblaščencem, kjer smo razrešili nekaj podrobnosti o samem klicu v sili in sprejemanju le teh. Številka za klice v sili Regijskega centra za obveščanje 112 in Operativnega komunikacijskega centra 113, sta eni izmed najpomembnejših številk za klice v sili. V primeru posredovanja pomoči občanu, sta številki brezplačni in dosegljivi 24 ur na dan,ter sedem dni v tednu. Operaterji morajo omogočati brezplačen klic na ti dve številki, kjerkoli se nahaja naročnik, v primeru, da naročnik zapusti mejo države, pa mora biti o tem obveščen z SMS sporočilom, kar je navedeno v splošnih pogojih naročnine ob sklenitvi pogodbe. S telefonsko številko naročnika oziroma s pomočjo operaterja lahko na podlagi 153. Člena Zakona o elektronskih komunikacijah-1 (2012) izsledimo lokacijo kličočega in s tem hitreje rešimo občana v primeru ogrožanja življenja. Življenje je ena izmed temeljnih dobrin občana, za to na prvo mesto pri reševanju le-tega dajemo poudarek nanj. Strokovni delavci, kot so reševalci in policisti morajo v skladu z predpisanimi zakoni storiti vse, kar je v njihovih močeh za rešitev občana. Pri svojem delu lahko v skladu s Zakonom o varstvu osebnih podatkov-1 (2007) uporabijo osebne podatke občana za njihovo dobro. Vsakršno kršenje zakona se kaznuje s sankcijami. Vendar pa se nam pri tem poraja vprašanje ali ima Policija prevelik vpogled v osebne podatke občanov in jih lahko nadzoruje na vsakem koraku, ali podatke z lahkoto zlorabi, kljub predpisanim zakonom, kako na podlagi osebnih podatkov pride do lokacije, ki je potrebna za rešitev življenja, kar smo ugotavljali v diplomskem delu.
Ključne besede: operativno-komunikacijski centri, intervencijski klici, 113, izsleditev klicev, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 1203; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici