| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
The influence of façade colour, glazing area and geometric configuration of urban canyon on the spectral characteristics of daylight
Nataša Šprah, Jaka Potočnik, Mitja Košir, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Since the non-image-forming (NIF) effect of daylight on the human circadian system is widely accepted, adequate exposure to daylight is now considered one of the elements of a healthy life. In urban environment, one of the prerequisites for adequately lit indoor spaces is the amount and quality of daylight reaching the window, which is highly dependent on the characteristics of the urban environment. The aim of the study was to determine whether there are correlations between urban density (i.e., distance between buildings, building height), façade surface characteristics (i.e., colour and Window-to-Wall Ratios – WWR) and NIF potential of daylight. The study was conducted on a parametric geometric model of a street canyon covering a wide range of characteristics. Simulation results were interpreted using the Relative Melanopic Efficacy coefficient and Sky View Factor. The results indicate that the colour of the opposite façade can substantially impact the resulting NIF potential, especially for orange-red or blue hues. The results of the study show that this influence for building heights between 3 and 8 storeys becomes significant when the width of the urban canyon is less than 25 m and becomes substantially smaller at WWRs above 30 %.
Ključne besede: urban planning, daylight, non-image forming effects of light, circadian light, urban canyon, façade colour
Objavljeno v DKUM: 19.01.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (14,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Daylight provision requirements according to EN 17037 as a restriction for sustainable urban planning of residential developments
Nataša Šprah, Mitja Košir, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: The attempt at a more sustainable land use by increasing urban density may have a negative effect on the daylighting of residential buildings. In densely built areas, obstructions generated by the surrounding buildings can substantially reduce the available amount of daylight, causing poorly daylit spaces and a less healthy indoor environment with higher electricity consumption as a consequence of artificial lighting. European standard EN 17037, Daylight in Buildings, was established in 2018 to ensure appropriately daylit spaces. In this paper, a three-step methodology was developed to investigate the relationship between certain urban planning parameters and the daylighting of a typical room defined by specific (Slovenian) legislative restrictions about its geometry and minimum required window to floor area ratio, in order to establish the maximum densities of residential developments still fulfilling the minimum requirements for daylight provision defined by EN 17037. The results show that a relatively low urban density is required to fulfil the stipulations for minimum daylight provision for the deepest permissible room according to the Slovenian legislation. The impact of the development floor area ratio on the daylighting potential of buildings was identified as significant, followed by the site coverage, development layout, and building typology. Furthermore, the developed methodological approach clearly demonstrates a substantial potential for application in urban planning, with indoor daylight environmental conditions being linked to the planning of residential developments in the earliest stages of the project.
Ključne besede: sustainable urban planning, daylighting, vertical daylight factor, residential developments, solar potential
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Urbano središče sv. Jeronima : magistrsko delo
Daria Borko, 2023, magistrsko delo

Opis: V magisterskem delu je predstavljena nova ureditev območja okrog cerkve sv. Jeronima v vasi Štrigova na Hrvaškem, ki vključuje izgradnjo Centra sv. Jeronima, ureditev obstoječe stavbe na območju, povezano med višinsko ločenimi deli območja in stavbami ter parkovno ureditev. Poseben poudarek pri ureditvi območja je na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, saj je kraj romarsko središče. Program je bil izbran na podlagi prostorskih analiz in raziskave o zgodovini ter ustnem izročilu vasi, medtem ko je zasnova območja, novogradnje in rekonstrukcije stavb rezultat obširne raziskave o vasi, kulturnem dogajanju, gospodarstvu, zgodovinskem in prostornem razvoju ter legendah o območju. V raziskavo je bilo vključeno tudi področje varstva kulturne dediščine, restavratorstva, turizma in razgovori s prebivalci vasi Štrigova.
Ključne besede: Štrigova, Sv. Jeronim, trajnostna arhitektura, zgodovina, turistična arhitektura, prenova, urbanizem, konservatorstvo
Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 643; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (48,71 MB)

4.
Idejna zasnova kulturnega centra v Strasbourgu : magistrsko delo
Laura Šubić, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge obravnava problem umeščanja kulturnega centra v mesto Strasbourg, ki ima središče, tj. Grande Ile (Veliki otok), ki ga obroblja reka Ill, od leta 1988 pa je vključeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Strasbourg igra pomembno vlogo kot poslovno, trgovsko in kulturno središče. Poleg tradicionalne vloge glavnega mesta Alzacije je Strasbourg tudi sedež številnih evropskih institucij in organov, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice. V skladu z veljavno Uredbo "PLU - Règlement graphique et ècrit dètaillè" (PLU - Podrobni grafični in pisni predpisi) morajo vse novogradnje in prenove slediti izvirnemu urbanističnemu konceptu. V teoretičnem in praktičnem delu smo analizirali razvoj osrednjega dela mesta in obstoječo tipologijo stavb. Projektna naloga je usmerjena v zasnovo novega kulturnega središča in njegovega vplivnega območja, ki bi oživilo območje in omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je opredeljen kot center sodobne in urbane ustvarjalnosti, namenjen gledališkim, plesnim, glasbenim, literarnim in drugim dogodkom. Zaradi zelo bogate preteklosti mesta Strasbourg se tu mešajo različne kulture in se tudi združujejo, kar želimo s tem projektom še bolj izpostaviti.
Ključne besede: Strasbourg, kulturni center, kino na prostem, muzej za sodobne umetnike, kultura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 798; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (59,67 MB)

5.
Barbara Celjska in trije mostovi : urbanistična naloga na območju mesta Celje
Barbara Škorjanc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene tri teme, ki vplivajo na podobo in identiteto mesta Celje. Te so: 1) Povezovanje dveh bregov mesta Celje preko reke Savinje, ki je zaradi svoje hudourniške narave v zgodovini povezovanje onemogočala oz. otežila. Povezovanje dveh bregov predstavlja močan potencial povezovanja levega brega mesta in neposredne bližine starega mestnega jedra z zelenim rekreacijskim desnim bregom, kar lahko posledično povzroči njegov kvalitetnejši razvoj. V sklopu ureditve nabrežja vzpostavimo tudi novo prireditveno območje ob Savinji. 2) Ureditev parterja rešuje problematiko pretirane količine prometnih površin v neposredni bližini starega mestnega jedra Celja, ki je v vseh delih dneva nezapolnjeno, kar pomeni, da je parkirišče na prostem predimenzionirano. Parkirišča je mogoče nadomestiti v podzemni garažni hiši za potrebe mesta in programa, ki ga načrtujemo na obravnavani lokaciji. Dobro urejen parter bo lokacijo kvalitetno vpel v neposredno okolico obravnavanega območja in ureditev Savinjskega Nabrežja. 3) Postavitev dominante predstavlja prostorsko izjavo in poudarek, ki markira staro mestno jedro, obenem pa rešuje problematiko pomanjkanja stanovanj v mestu Celje. Rešitve obravnavanih tem v magistrskem delu se navezujejo tudi na zgodovino mesta Celje in rešujejo prostorske probleme, s katerimi se je mesto soočalo nekoč in danes.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, Celje, Savinja, Savinjsko Nabrežje, mostovi, nebotičnik
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (102,16 MB)

6.
Urbani hibrid v modernističnem mestu Velenje : magistrsko delo
Tjaša Rošer, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz problematike umeščanja stanovanjske novogradnje v mestu Velenje, katerega centralni del je zaščiten kot kulturna dediščina. Vzdevek »mesto moderne« je Velenje dobilo zaradi urbanističnega koncepta iz leta 1957. Po veljavnem Odloku o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenja je pri vseh novogradnjah in prenovah potrebno upoštevati izvorni urbanistični koncept »mesta v parku«. V teoretskem in projektnem delu je analiziran razvoj centralnega predela mesta in obstoječa tipologija večstanovanjskih stavb. Na izbrani lokaciji je z idejno zasnovo preizkušena hibridna tipologija večstanovanjske stavbe z javnim pritličjem. Zasnova izhaja iz konteksta modernističnega mesta, zagotavlja fleksibilnost in bivalno udobje v novih stanovanjih, ne zmanjšuje kakovosti bivanja v obstoječih stanovanjskih stavbah ter dopolnjuje mestne vsebine s programom tržnice in ureditvijo odprtih javnih površin.
Ključne besede: arhitektura, modernistično mesto, večstanovanjska gradnja, dediščina, urbanizem, Velenje
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 1449; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (59,24 MB)

7.
Elementi vernakularne arhitekture na primeru sodobne slovenske hiše
Nikola Pintarić, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili tradicionalne slovenske hiše in nato njihove elemente prenesli na sodobno hišo. Vzeli smo pet primerov tradicionalnih slovenskih hiš: alpska hiša, severovzhodna hiša, hiša južnih hribovij, osrednjeslovenska hiša in kraška hiša. Raziskali smo značilnosti hiš, ki so značilne za posamezno pokrajino. Pri prenosu vernakularnih elementov na sodobno hišo smo večkrat spremenili funkcijo in elementom dodali nove načine uporabe. Z uporabo vernakularnih elementov sodobnim hišam dodajamo elemente tradicije in tako postopoma ohranjamo identiteto krajevne arhitekture, hkrati pa na ta način prinašamo arhitekturno znanje naših prednikov na nove rodove.
Ključne besede: vernakularna arhitektura, kulturna dediščina, sodobna slovenska hiša
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 1243; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (45,23 MB)

8.
Kozmološki center Križevci
Ivana Banfić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno. Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki.
Ključne besede: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija
Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 1203; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (31,69 MB)

9.
Vila Tomšičeva : prostorsko-arhitekturne rešitve
2019

Opis: Opuščena vila na Tomšičevi ulici 13 s svojo pojavnostjo v prostoru degradira enega najlepših mestnih predelov individualnih, pretežno stanovanjskih stavb z značilno urbanistično zazidavo, ki poteka vzporedno s spomeniško zaščitenim kostanjevim drevoredom. Problematika rekonstrukcije obstoječe stavbe in prevera možnosti novogradnje na pripadajočem zemljišču je bila na pobudo lastnika nepremičnine - podjetja Invenio, d. o. o., Maribor -, obravnavana v sklopu razvojnega študentskega projekta na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. V uvodnem besedilu je predstavljena zgodovina stavbe in njene okolice, ki je pogojevala raznolike pristope k funkcionalni in arhitekturno-oblikovni rekonstrukciji vile, kakor tudi k urbanistično-arhitekturni umestitvi novih objektov s komplementarnimi vsebinami na prostih površinah zemljišča. Sledita opis postopka študentskega dela in predstavitev devetih variantnih študentskih rešitev, ki so bile usklajene tudi v sodelovanju s predstavniki lastnika. Rezultati študentskega dela so strnjeni v opisu in predstavitvah različnih idejnih zasnov, ki obravnavajo prenovo vile, kakor tudi vključitev dodanih objektov na zemljišču te atraktivne lokacije.
Ključne besede: vila, rekonstrukcija, študentski projekt, Tomšičeva ulica, Maribor
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (20,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Prebujanje spečega velikana : trajnostna regeneracija stavbe KPD
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Stavba kazensko-popravnega doma oziroma KPD s svojo pomembno strateško lego predstavlja primer neizkoriščenega poslopja velikih površin v Mariboru, obravnavanega v okviru programa URBACT III – 2nd Chance. Prispevek v uvodu osvetli problem regeneracije opuščene stavbe in degradiranega območja nekdanjih zaporov, ki je bil kot študentski projekt izveden v okviru magistrskega študija arhitekture v študijskem letu 2016/2017. Cilj večplastnega postopka priprave različnih scenarijev za oživljanje stavbe KPD, simbolično imenovane ‘speči velikan’, je bil pridobiti ideje z vključitvijo raznolikih in zanimivih programov za variantne rešitve oblikovanja nove podobe celotnega kompleksa, ki naj motivira različne deležnike. V nadaljevanju sledi opis postopka oblikovanja različnih študentskih idej s poudarkom na vključevanju različnih funkcij, ki jih mestu primanjkuje. Rezultati študentskega dela so strnjeni v opisu treh variantnih zasnov. Značilnost zasnove »Kulturni center Maribor« je poudarek na funkcionalni preureditvi notranjosti stavbe z minimalnimi posegi z namenom umeščanja različnih kulturnih vsebin. Zasnova »Tržna pot« izhaja iz obstoječega programa nakupovalnega središča, ki prevladuje na lokaciji, nadgrajenega s posegi za privlačnejšo podobo novega mestnega portala. Zasnova »Prebujenje otoka« se osredotoča na problem izoliranosti in nevidnosti območja v odnosu do mestnega središča. Vizijo oblikovanja novega zelenega mestnega središča predstavlja umestitev ploščadi prek mestne vpadnice.
Ključne besede: opuščena stavba KPD, degradirano območje, študentski projekt, mesto Maribor
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1960; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (16,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici