| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza uporabe nanotekočin v toplotnih prenosnikih : magistrsko delo
Andrej Špiler, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana simulacija toplotnega prenosnika v krožni zanki, v katerem je nanotekočina. Nanotekočina je stabilna suspenzija majhnih delcev v nosilni tekočini. V magistrskem delu je nosilni medij voda, v kateri so nanodelci Al2O3. Simulacija se je izvedla v programskem paketu Ansys Fluent. Geometrija toplotnega prenosnika je bila narejena po toplotnem prenosniku, uporabljenem pri eksperimentu, ki sta ga izvedla Cobanoglu in Haktan Karadeniz v delu ''Effect of nanofluic thermophysical propertis on the performance prediciton of single-phase natural ciculation loops'' [1]. Za opis snovnih lastnosti nanotekočin, ki so temperaturno in koncentracijsko odvisne, se je uporabil UDF (User Defined Function). Gibanje in obnašanje nanodelcev v tekočini se je v programski paket Ansys Fluent vstavilo kot UDS (User defined Scalar). Rezultati cevi premera 4,75 mm so se primerjali z rezultati iz eksperimenta [1] pri toplotnih močeh 10, 30 in 50 W. Naknadno so se naredile simulacije za premere 3, 4, 5 in 6 mm ter pregledal se je izkoristek glede na večanje koncentracije nanodelcev. Rezultati so pokazali, da se z višanjem koncentracije nanodelcev veča izkoristek toplotnega prenosnika in manjša hitrost tekočine.
Ključne besede: prenos toplote, toplotni prenosniki, nanodelci, nanotekočine, Ansys Fluent, UDF, UDS
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (9,81 MB)

2.
Validacija varnostnega dela krmilnega sistema stroja v podjetju I.H.S. d.o.o. : diplomsko delo
Andrej Špiler, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavil pomemben vidik pri strojegradnji, to je varnost strojev. Uporabljal sem metode, skladne s standardoma EN ISO 13849-1 in EN ISO 13849-2, ki opisujejo varnostni del krmilnega sistema stroja. Prvotno sem predstavil teoretična izhodišča iz standardov, predstavil stroj in uporabljene varnostne komponente na stroju, izračunal sem raven zanesljivosti in na koncu izvedel validacijo. Zaradi hitrejšega načina izračuna ravni zanesljivosti sem uporabljal splošno dostopen program SISTEMA. Rezultati so predstavljeni kot pripete slike v diplomskem delu in kot poročilo, ki ga izda program, in je podano v prilogah. Stroj je z uporabljenimi varnostnimi komponentami dosegel vse zahteve, ki sta jih zahtevala kupec in zakonodaja za stroj.
Ključne besede: varnost strojev, EN ISO 13849-1, EN ISO 13849-2, SISTEMA, validacija, raven zanesljivosti, zahtevana raven zanesljivosti
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 813; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici