SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HRANILNIKI ENERGIJE PRI HIBRIDNIH POGONIH
Marijan Španer, 2010, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljeno načrtovanje, realizacija in vodenje pogonskega sistema hibridnega vozila s poudarkom na superkondenzatorjih kot hranilnikih energije. Laboratorijsko preizkuševališče hibridnih pogonov je bilo zasnovano z namenom razvoja električnega hibridnega pogona za lahko dostavno vozilo. Glede na težo in kategorijo vozila je zahtevana moč pogona v razredu 4-5 kW, kar je bilo izhodišče pri izbiri komponent pogona. Zaradi lažjega testiranja agregata smo se namesto vgradnje v vozilo raje odločili za gradnjo laboratorijskega preizkuševališča. Osnova preizkuševališča sta dva pogonska agregata, motor z notranjim izgorevanjem in voden izmenični elektromotorni pogon. Mehansko sta oba agregata, motor z notranjim izgorevanjem in elektromotor, povezana v paralelno konfiguracijo s seštevanjem navorov. Za obremenjevanje je uporabljen neodvisno napajan električni servopogon, voden po programu z zakonitostmi vožnje vozila. Preizkuševališče je bilo nadgrajeno še z dodatnimi komponentami, s tem je omogočeno tudi testiranje posameznih komponent hibridnih pogonov. Poudarek pričujočega dela je posvečen razvoju sistema za hranjenje električne energije pri električnem, oziroma hibridnem vozilu, podrobneje pa je opisan dinamično visokozmogljiv hranilnik energije s superkondenzatorjem in pripadajočim pretvornikom za povezavo na enosmerno vodilo električnega pogona. Z uporabo preizkuševališča je potrjeno bistveno izboljšanje lastnosti akumulatorskega hranilnika energije potem, ko mu je bila dodana še enota s superkondenzatorjem. Z eksperimentom je potrjena tudi uspešnost vodenja pretoka energije superkondenzatorja na osnovi stabilizacije (izhodne) napetosti enosmernega vodila.
Ključne besede: električno vozilo, hibridno vozilo, baterija, superkondenzator, močnostni stikalni pretvornik, vodenje, simulacije, modeliranje
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2321; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
DVOSMERNI DC/DC PRETVORNIK
Primož Fišer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen dvosmerni stikalni DC/DC pretvornik, ki se uporablja za dvosmerni prenos energije v sklopu elektromotornega pogona v hibridnih ali električnih vozilih. Pretvornik lahko deluje v načinu navzdol (Buck), kadar s presežno energijo pri zaviranju ali vožnji navzdol polnimo hranilnik energije, ali pa v načinu navzgor (Boost), kjer z akumulirano energijo v hranilniku poganjamo elektromotor. S simulacijo delovanja je bila preverjena in potrjena izbrana topologija pretvornika, rezultati simulacije pa so nam tudi pomagali pri načrtovanju in izbiri komponent, kjer smo največ pozornosti namenili načrtovanju močnostne dušilke. Izmerjen je tudi izkoristek pretvornika v obeh načinih delovanja.
Ključne besede: stikalni DC/DC pretvornik, hibridna vozila, električna vozila, močnostna dušilka, pulznoširinska modulacija, simulacije, vodenje, meritev izkoristka
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1999; Prenosov: 180 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
LITIJ-POLIMERNA AKUMULATORSKA BATERIJA ZA ELEKTRIČNO VOZILO
Aleš Kapun, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljen baterijski akumulator kot glavni izvor električne energije in eden izmed najpomembnejših elementov v vozilih na električni pogon. Akumulator namreč v električnem vozilu skrbi za napajanje elektromotorja in ostalih električnih komponent. Predstavljeni so uporabljeni Li-Po akumulatorji, njihove prednosti, slabosti ter praktična uporaba. V praktičnem delu je prikazano načrtovanje ohišja za večcelični Li-Po akumulator, namenjenega uporabi v električnem vozilu. Sledi prikaz vezave akumulatorskih celic ter ostalih komponent, ki skrbijo za pravilno delovanje akumulatorja. Drugi sklop diplomskega dela je namenjen baterijskemu nadzornemu sistemu, ki ima tri glavne cilje. Ti cilji so: (1) zaščititi celice akumulatorja pred poškodbami, (2) podaljšati življenjsko dobo akumulatorja ter (3) ohraniti akumulator v stanju napolnjenosti, v katerem lahko izpolnjuje zahteve napajanja električnega vozila. Baterijski nadzorni sistem sestoji iz treh izravnalnih vezij povezanih v celoto in iz elektronske nadzorne enote. Za dosego zgoraj navedenih ciljev baterijskega nadzornega sistema skrbi program, ki je naložen na elektronski nadzorni enoti, mikrokrmilniku MSP430F169. Izravnalno vezje preko čipa LTC6802-1 meri napetost vsake posamezne celice in jo pošilja programu na mikrokrmilnik, le-ta pa jo primerja z ostalimi napetostmi. V primeru prevelikega odstopanja napetosti jih izravna tako, da je odstopanje čim manjše. Izravnava poteka preko izravnalnih uporov na izravnalnih vezjih. V tem sklopu je prav tako opisano delovanje omenjenega programa za nadzor akumulatorskih celic. Na koncu diplomskega dela so podani in analizirani rezultati testiranj.
Ključne besede: akumulator, električno vozilo, litij polimerna, izravnavanje napetosti.
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 4447; Prenosov: 396 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

4.
VODENJE SKLOPA HIBRIDNEGA POGONA
Aljaž Kramberger, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj naloge je razvoj določenih komponent za vodenje prototipa hibridnega pogona. V ta namen smo izdelali modele posameznih sklopov kot so: interpolacija izmerjenega izkoristka bencinskega motorja, osnoven model baterije in sklop za identifikacijo režima delovanja v katerem se trenutno nahaja hibridno vozilo. Ti modeli so se na to integrirali v matematični model vozila. Na podlagi skupnega modela je bilo razvito enostavno preklopno vodenje. Simulacija se je izvedla na podlagi ECE-15 voznega cikla. Podrobno so opisani modeli komponent hibridnega pogona. Opisani so tudi režimi delovanja vozila s hibridnim pogonom z vsemi stanji in prehodi med njimi. Za vsak modeliran sklop so prikazani rezultati simulacij.
Ključne besede: Vodenje, hibridni pogon, hibrid, simulacija, vozni cikel ECE-15, model vodenja, matematični model vozila, stanja
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1168; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
MAJHNO ELEKTRIČNO VOZILO (MEV MOBIL) - POGONSKI DEL
Beno Lorber, 2012, diplomsko delo

Opis: Cestni promet v veliki meri pripomore k onesnaževanju okolja. Zato je ključnega pomena poiskati rešitev v alternativnih pogonih, katerih predstavnik je tudi električni pogon. Med največjimi onesnaževalci v mestih je zagotovo osebni avtomobil. Ob trenutnih trendih lahko rečemo, da tudi atraktivni javni potniški promet ne bo popolnoma izpodrinil prevoza z osebnimi vozili. Zaradi tega je smiselno poiskati takšno prevozno sredstvo, ki bo hkrati ekološko in nadomestek za mestno in primestno vožnjo. Takšno vozilo mora biti ustrezno dimenzionirano. Njegove prednosti morajo biti predvsem majhnost, hkrati pa mora ustrezen pogon zagotoviti tudi kratke hitre vožnje po mestnih obvoznicah. Izvedba takšnega vozila ne predstavlja posebne inovativnosti, tudi uporabljeni pogonski elementi so na tržišču prisotni že dalj časa. Ob želji po čim bolj ekonomični vožnji in uporabi aktualnih alternativnih pogonskih tehnologijah je majhno električno vozilo za mestno vožnjo izvedljiva rešitev. Zadostiti pa je seveda potrebno vsem tehničnim specifikacijam, izbrati tak pogon, da bo lahko premagal vse upore vožnje in hkrati izvesti takšno vozilo, ki bo uporabniku enostavno za uporabo. Sprememba vrste pogona naj namreč ne spreminja drugih elementov vozila. Zaenkrat lahko izboljšamo karakteristike vozila z izbiro ustreznih materialov, ki zmanjšajo težo vozila in z uporabo ustreznih svetil in druge elektronike, ki zmanjša porabo električnega toka. Za večanje avtonomnosti električnega vozila bo seveda potrebnega še veliko dela, predvsem na področju ustreznih baterij. V diplomski nalogi bo predstavljen pogonski del majhnega električnega vozila (MEV).
Ključne besede: promet, ekološka vozila, majhno električno vozilo (MEV), odpori vožnje, pogonski agregat, baterije, kontrolna enota
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1379; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
SUPERKONDENZATOR IN ENERGIJSKA IZKORIŠČENOST BATERIJSKO NAPAJANIH VOZIL
Marijan Španer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava možnosti za izboljšanje izkoriščenosti shranjene električne energije iz akumulatorske baterije pri električnem vozilu. Visoke dinamične obremenitve, ki nastajajo med vožnjo vozila so neugodne tako za stopnjo izkoriščenosti shranjene energije kot tudi za življenjsko dobo akumulatorske baterije. Predlagan je koncept hibridnega hranilnika energije, pri katerem enota s superkondenzatorjem prevzame dinamični del obremenitve, ob tem akumulatorska baterija pokriva le srednjo vrednost obremenitve, s tem pa deluje v zanjo optimalnih pogojih. V sklopu naloge je podana celovita obravnava na osnovi spremljanja pretoka energije od akumulatorske baterije preko pogonskega sklopa električnega vozila do razmer pri vožnji vozila. Izhodišče za določitev zahtev zmogljivosti hranilnika električne energije je bila izvedba natančne analize vožnje električnega vozila po dinamičnih voznih ciklih. Z analitičnim načrtovanjem, osnovanim na matematičnem modelu, so izpostavljene nekatere lastnosti kemičnih akumulatorskih baterij, predvsem sprememba parametrov v različnih stopnjah napolnjenosti in nelinearna odvisnost pretvorbe shranjene energije. Narejen je sistematski pregled vseh možnih konfiguracij kombiniranih hranilnikov električne energije, podrobneje pa je opisana in utemeljena odločitev za predlagani aktivni hibridni hranilnik. Pri opisani konfiguraciji sta superkondenzator in akumulatorska baterija na skupno enosmerno zbiralko glavnega pogona vozila priključena ločeno, vsak s svojim dvosmernim močnostnim pretvornikom. Kot napredni koncept vodenja pretoka energije med različnimi napetostnimi nivoji obeh hranilnikov energije na eni strani in skupne enosmerne zbiralke na drugi strani je uporabljen regulator količine energije na skupni enosmerni zbiralki. Končna potrditev koncepta temelji na dolgotrajnem primerjalnem obremenilnem testu kombiniranega hranilnika v primerjavi s samo akumulatorsko baterijo. S ciljem zagotovitve kar največje mere verodostojnosti eksperimenta so bile vse meritve izvedene z realno akumulatorsko baterijo iz komercialnega električnega vozila; prav tako so bili tudi obremenilni testi določeni na osnovi realnih podatkov istega vozila. Na laboratorijskem preizkuševališču motornih pogonov se je izvajal dolgotrajni test po programu ponavljajočega se voznega cikla ECE-15, ki je za hranilnik energije predstavljal obremenitev, identično vožnji vozila v realnih razmerah. Večurni obremenilni test se je izvajal od stanja povsem napolnjene do stanja povsem izpraznjene baterije, oziroma do meje dopustne izpraznitve. Rezultati primerjalnih testiranj potrjujejo prednosti kombiniranega hranilnika električne energije pred baterijo. Bistvena prednost kombiniranega hranilnika je zajeta v daljšem dosegu vožnje električnega vozila z enim samim polnjenjem; z veliko mero gotovosti se pričakuje tudi podaljšanje življenjske dobe akumulatorske baterije.
Ključne besede: Električno vozilo, energijski tok, akumulatorska baterija, superkondenzator, dvosmerni DC/DC pretvornik, vozni cikel, hibridni hranilnik energije
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 517; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (7,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici