Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Zobni amalgam se uporablja v zobozdravstvu kot material za plombiranje zob. V svoji sestavi vsebuje približno 50 % živega srebra, ki spada med toksične kovine in predstavlja visoko nevarnost za zdravje ljudi in okolja. Namen raziskave je bil ugotoviti morebitne negativne vplive vstavljenih amalgamskih zalivk na zdravje ljudi ter negativne vplive na zdravje zobozdravstvenega osebja, ki rokuje z amalgamom. Metode: Uporabili smo pregled literature s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Ustrezno literaturo smo pridobili s pomočjo dveh mednarodnih podatkovnih baz in iskalnim nizom sestavljenim iz ustreznih ključnih besed. Podatkovni bazi sta podali 387 zadetkov, ki smo jih nato sistematično pregledali po smernicah PRISMA. Na osnovi sistematičnega pregleda smo izbrali 27 člankov za potrebe kvalitativne vsebinske analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo negativen vpliv amalgamskih zalivk na zdravje ustne sluznice in kože pri določenih ljudeh, vpliv na nastanek in potek nekaterih nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni ter vpliv na potek nosečnosti. Ugotovili smo, da večji del ljudi po odstranitvi amalgamskih zalivk poroča o izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja. Zaznali smo večje koncentracije živega srebra v krvi in urinu pri zobozdravstvenem osebju ter pogostejše poročanje o različnih zdravstvenih težavah v primerjavi z ostalo populacijo, ki pri svojem delu ni izpostavljena živemu srebru. Ugotovili smo negativen vpliv izpostavljenosti živemu srebru na potek nosečnosti zaposlenih žensk v zobozdravstvu. Sklep: Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje predstavlja kompleksno problematiko, ki ima mnogo ovir pri raziskovanju. Potrebovali bi več neodvisnih raziskav, ki bi temeljito raziskale dosedanje nasprotujoče si trditve in podale več razpoložljivih dokazov z obravnavo določenih specifičnih povezav.
Ključne besede: amalgam, živo srebro, zdravje, škodljivi učinki, zobozdravstvo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 38
Celotno besedilo (671,09 KB)

Opis: Prodajni avtomati predstavljajo del prehranske ponudbe, ki ima velik vpliv na zdravje posameznika. Eden izmed ključnih ciljev glede ustrezne prehrane in telesne dejavnosti je zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih ter na fakultetah. Namen raziskave je bil ugotoviti nakupne navade na prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter na fakultetah. Izvedli smo anketo, v katero je bilo vključenih 1000 anketirancev splošne populacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Ugotovili smo, da, zaradi hitrega tempa življenja in dolge odsotnosti od doma zaradi služb, šole itd., se anketiranci v veliki meri poslužujejo nezdravih izbir v prehranjevalnih avtomatih, vendar bi si v le-teh, sodeč po odgovorih, želeli bolj zdrave ponudbe. Rezultati prikazujejo, da bi se 73 % anketirancev posluževalo zdrave izbire hrane v prodajnih avtomatih, če bi ta bila na voljo ter da se največ nakupov opravi v javnih ustanovah in na fakultetah. Z rezultati smo dokazali, da obstaja povezava med nakupom hrane iz prodajnega avtomata in razpoložljivim časom anketiranca. Rezultati bodo uporabljeni v okviru projekta MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru Programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, zdravstvene ustanove, socialno varstvene ustanove, fakultete
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Razkužila se na področju zdravstva v kliničnih okoljih, industriji in domačih gospodinjstvih množično uporabljajo že več desetletij. Kljub dolgotrajni učinkovitosti pri zatiranju mikroorganizmov, je bilo podanih že več poročil in primerov o nastanku odpornosti na specifična razkužila pri bakterijah, ki so odporne proti antibiotikom (npr. MRSA, VRE, ESBL), kakor tudi multipli in vitro rezultati, ki podpirajo dejstvo, da se občutljivost bakterij skozi čas manjša in s tem veča možnost nastanka mutiranih sevov. To poleg dosedanje problematike odpornosti bakterij proti antibiotikom predstavlja dodatno obremenitev zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odpornost, razkužila, občutljivost, mikroorganizmi, antibiotiki
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 69
Celotno besedilo (607,97 KB)

Opis: Izhodišča in namen: Odpadki iz zdravstva izhajajo iz zdravstvenih dejavnosti in medicinskih postopkov v bolnišnicah, klinikah, laboratorijih, veterini in raziskovalnih centrih. Neprimerno ravnanje s tovrstnimi odpadki lahko izpostavlja zdravstvene delavce, paciente in širšo skupnost okužbam, toksičnim učinkom ter poškodbam in povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Namen magistrskega dela je preučiti podatke o nastajanju in zbiranju posameznih odpadkov iz zdravstva v letih 2011 do 2016 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah in ugotoviti, katerih vrst odpadkov iz zdravstva se zbere največ in kako se z njimi ravna. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo analizirali podatke o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so bili zbrani in objavljeni v letnih poročilih za obdobje 2011–2016 na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in jih analizirali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je količina nastalih odpadkov iz zdravstva v Sloveniji po letu 2012 močno upadla. Leta 2011 je nastalo 11.393.758 kg teh vrst odpadkov, leta 2016 pa 5.767.176 kg. Odpadki iz zdravstva se predelujejo po postopkih R12 in R13 ter odstranjujejo po postopkih D9, D10 in D13. Diskusija in zaključek: Velika količina odpadkov nastaja zaradi materialov, ki so namenjeni enkratni uporabi. V razvitih državah odpadke iz zdravstva po uporabi ustrezno klasificirajo in ustrezno zavržejo, v manj razvitih pa je glede odpadkov iz zdravstva storjenega zelo malo, zato bi bilo treba sprejeti zakonodajo in strategije, ki bi uredile nastajanje odpadkov iz zdravstva in ravnanje z njimi. Neprimerno ravnanje z odpadki iz zdravstva, posebej v nerazvitih državah, zdravstvene delavce in širšo družbo izpostavlja okužbam in toksičnim učinkom ter slabo vpliva na okolje.
Ključne besede: zdravstveni odpadki, zbiranje odpadkov, zdravje ljudi, okolje, ravnanje z odpadki
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih. Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov. Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V – vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje, t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Ključne besede: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 561; Prenosov: 85
Celotno besedilo (3,00 MB)