| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Hrvaška, nekdaj tesno povezani državi s skupnim gospodarstvom, sta se po osamosvojitvi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija je tako leta 2004 postala članica EU in leta 2007 še članica EMU. Sprostil se je prost pretok blaga, poenostavilo se je poslovanje zaradi enotne valute. Hrvaška, država kandidatka za vstop v EU, pa se je zaradi slabih političnih razmer in vojne v začetku devetdesetih let razvijala počasneje. Skozi številne kazalnike smo preučili gospodarstvi obe držav in ugotovili, da sicer obe državi zaostajata za povprečjem EU-27, vendar je slovensko gospodarstvo razvitejše, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2008 v Sloveniji znašal 89,8 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 83 % povprečja EU-27. Na Hrvaškem je BDP na prebivalca znašal 63 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 74,7 % povprečja EU-27.V drugem sklopu diplomskega dela smo analizirali cene v vzorcu 157 živil, razdeljenih v 13 osnovnih skupin. Pri primerjavi 1419 cen živil smo prišli do naslednjih ugotovitev: Raven censke paritete živil znaša 105, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 5 % višje kot na Hrvaškem. Najdražjo skupino predstavljajo izdelki iz žit, ki so v Sloveniji dražji za 21 %, najdražje živilo pa je česen. Ta je v Sloveniji dražji za 154 % v primerjavi s Hrvaško. Najcenejša skupina v Sloveniji so predelane in konzervirane vrtnine, ki so cenejše za 8 %, najcenejše živilo v Sloveniji pa so bomboni Haribo Happy Cola. Ti so za 32 % cenejši od tistih na Hrvaškem.
Ključne besede: BDP, stopnja inflacije, raven cen, censka pariteta
Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 3437; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (369,49 KB)

2.
ANALIZA RAZMERIJ IN PODOBNOSTI DROBNOPRODAJNIH CEN MED IZBRANIMI MESTI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2014, magistrsko delo

Opis: V izbranem obdobju 2003–2012 smo s pomočjo nekaterih glavnih ekonomskih kazalnikov uspeli preučiti gospodarske razmere Slovenije in Hrvaške ter ugotovili, da se je po letu 2008 z začetkom finančne in gospodarske krize gospodarska aktivnost začela zmanjševati ter s tem vplivala na poslabšanje vseh ekonomskih kazalnikov. Stopnje gospodarske rasti so tako v letu 2012 bile negativne v obeh državah, prav tako se je v obeh državah zmanjšal pokazatelj gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, ki je v Sloveniji leta 2012 znašal 84 % povprečja EU-28, na Hrvaškem pa le 62 % evropskega povprečja. Po uradnih statističnih podatkih je nacionalna raven cen v letu 2012 v Sloveniji dosegla 82,9 % povprečja EU-28, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 69,9 % evropskega povprečja. V empiričnem delu smo analizirali ravni cen 578 artiklov blaga in 91 storitev, najprej na nacionalni ravni med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. Ugotovili smo naslednje:Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Sloveniji za 13 % višja v primerjavi s Hrvaško. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Ljubljani za 15 % višja v primerjavi z Zagrebom. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Mariboru za 12 % višja v primerjavi z Varaždinom. Med Slovenijo in Hrvaško ter med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin obstaja sorazmerno visoka stopnja podobnosti drobnoprodajnih cen. Relativna kupna moč slovenskih plač je v primerjavi s hrvaškimi višja za dobro petino.
Ključne besede: bruto domači proizvod, raven cen, censka pariteta, podobnost cen, relativna kupna moč plač
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 877; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici