1. |
2. |
3. |
4. Zadovoljstvo z delom v slovenskih zaporih - izhodišča za razpravoGorazd Meško, Peter Umek, Emanuel Banutai, Jure Škrbec, Saša Kuhar, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: zapori, zadovoljstvo, zaposleni v zaporu, stres
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (352,55 KB) |
5. |
6. Nasprotje interesov v teoriji in praksiBojan Dobovšek, Jure Škrbec, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku bomo poleg predstavitve nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v organizacijah, predstavili tudi analizo ugotovljenih primerov nasprotja interesov, s čimer bomo celovito prikazali značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin.
Metode:
Po preučitvi primarnih virov smo z metodo analize besedil opravili (s pomočjo programa ATLAS.ti 6) kvalitativno in kvantitativno analizo dokumentov Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov.
Ugotovitve:
Izmed 62 konkretnih okoliščin nasprotja interesov, kjer zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje del uradnih oseb, se je največkrat nedovoljeni zasebni interes pokazal na državni ravni pri postopkih javnih naročil in pri poslovanjih med organi in subjekti, ki imajo skupno točko – uradnika. Na lokalni ravni pa se je subjektivno postopanje najbolj izkazalo na področju urejanja okolja in prostora. Pomembna je potrditev, da takšne okoliščine predstavljajo korupcijo, zmanjšujejo zaupanje ljudi v državo in negativno vplivajo na ekonomski sistem države. Kot odziv na izpostavljena korupcijska tveganja je zakonodajalec v letu 2010 in 2011 na novo uredil preventivni in represivni sistem s tem v zvezi.
Omejitve in praktična uporabnost raziskave:
Raziskava je omejena na Slovenijo, pri čemer je praktična vrednost prispevka v prikazu in oceni nove kriminalitetne politike glede nasprotja interesov ter v identifikaciji elementov, značilnosti in posledic ravnanja posameznikov, ki so bili v nasprotju interesov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo opravljene podobne analize, ki bi na konkretnih primerih nasprotja interesov ugotavljala značilnosti, naravo in posledice le-teh.
Ključne besede: nasprotje interesov, tveganje, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 1536; Prenosov: 105
Celotno besedilo (894,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. Vpliv korupcije na pravno državo v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaJure Škrbec, 2013, doktorska disertacija Opis: Namen doktorskega dela je bil raziskati elemente a) korupcije, b) pravne države, z namenom c) ugotavljanja vpliva korupcijskih ravnanj na (pravno) državo v Sloveniji, njeno okolje in državljan(k)e. Po pregledu literature smo s poglobljenimi strukturiranimi intervjuji s strokovno javnostjo, raziskovalno metodo analize besedil ter s pomočjo programske opreme ATLAS.ti6 opravili kvalitativno in kvantitativno analizo stališč strokovne javnosti ter načelnih mnenj, zaključnih ugotovitev, mnenj in pojasnil Komisije za preprečevanje korupcije o koruptivnih ravnanjih, s čimer smo ugotovili vpliv ter značilnosti korupcije na (pravno) državo. Raziskava je bila omejena na stališča slovenske strokovne javnosti (45 oseb) in korupcijska ravnanja storjena v Sloveniji (167 primerov), rezultati pa so uporabni predvsem za Slovenijo.
Rezultati analize kažejo, da ima korupcija negativni vpliv na pravno državo, saj se preko kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb zmanjšuje zaupanje ljudi v institucije, povzroča negativne ekonomske učinke in uničuje življenjsko okolje. Iz študije primerov korupcije prav tako izhaja, da je bilo s korupcijo največkrat kršeno načelo vezanosti izvršilne oblasti na ustavo in zakon ter načelo pravne varnosti oziroma enakopravnosti, pri čemer se takšna ravnanja najbolj kažejo pri upravnih postopkih, pri postopkih javnih naročil, pri razpolaganju s premoženjem, v obliki nasprotja interesov in pri delovanju funkcionarjev. Slovenija bi morala pri preprečevanju korupcije predvsem vzpostaviti mehanizme za avtomatično zaznavo ravnanj, povečati pogostost izobraževanj in osveščanj, urediti nadzor in implementacijo predpisov ter urediti področje javnih zavodov.
Z rezultati omenjene analize korupcijskih ravnanj in strokovnih stališč smo tako pridobili edinstven vpogled v a) naravo in značilnosti korupcijskih ravnanj in pravne države ter b) v naravo in značilnosti vpliva korupcije na državo, njeno pravno nrav, okolje in njene državljane. Na podlagi tako identificiranih dejanskih značilnosti in medsebojnih vplivov c) smo tako lahko predlagali izboljšave preventivne politike, pri čemer smo omogočili identifikacijo poglavitnih vzrokov za nastanek korupcije, ki bodo služili kot kazalci za razvoj preventivnih ukrepov ter učinkovitejšega boja proti korupciji. Z raziskavo bi radi še vzpodbudili strokovno javnost h kvantitativnim analizam tovrstnih pojavov.
Ključne besede: korupcija, pravna država, dolžno ravnanje, zaupanje, funkcionarji, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 15.05.2013; Ogledov: 4342; Prenosov: 662
Celotno besedilo (2,76 MB) |
10. |
