| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Zbiranje in analiza velike količine dnevniških zapisov računalniškega oblaka
Luka Orehar, 2020, magistrsko delo

Opis: Opredeljena je problematika pregledovanja dnevniških zapisov ob izjemno veliki količini podatkov, zbranih v informacijskem oblaku ob povečevanju števila uporabnikov in kosov strojne opreme. Opisan je razvoj modela za centralno zbiranje dnevniških zapisov. Na podlagi izvedene raziskave je bilo ugotovljeno, da je ročno upravljanje dnevniških datotek časovno potratno in zelo naporno. Vpeljava programske opreme za pomoč pri upravljanju z dnevniškimi zapisi je tako nujna. Sistem za centralno beleženje dnevniških zapisov nam bistveno olajša iskanje problemov, saj ponuja uporabniku zelo prijazen spletni vmesnik in učinkovito avtomatizacijo ključnih opravil. Poleg tega nam sistem omogoča vpogled v dogajanje tudi, če nam strojna oprema zaradi nepravilnega delovanja ni dosegljiva.
Ključne besede: Dnevniški zapisi, Računalniški oblak, EFK stack, OpenStack
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (935,21 KB)

2.
Zasnova invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema in analiza vpliva uporabe na organizacijo rehabilitacijskega procesa
Andrej Koložvari, 2020, doktorska disertacija

Opis: V tem delu je opredeljena možnost razvoja invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema, ki je v tesni povezavi z internetom in njegovimi uporabniki. Definirana je struktura kiberfizičnega sistema s ključnimi povratnimi zankami, ki omogočajo upravljanje vozička s pomočjo govora. Preučena je možnost uporabe v rehabilitacijskih procesih ob višji stopnji avtonomnosti bolnikov. Izvedena je bila analiza ročno upravljanega invalidskega vozička kot izhodišče za razvoj prototipov govorno upravljanega vozička. Opredeljen je bil prototipni pristop k razvoju kiberfizičnega vozička, ki je potekal v več fazah. Razvitih je bilo več manjših prototipov in dva prototipa realne velikosti. Opisan je razvoj manjših prototipov kakor tudi prenos funkcionalnosti na dva prototipa realne velikosti. Podana je zasnova govorno upravljanega kiberfizičnega sistema invalidskega vozička za ljudi s posebnimi potrebami. Razviti sta bili dve rešitvi v obliki prototipa realne velikosti. Prvi prototip realne velikosti za razpoznavo govora izkorišča le en oblačni informacijski sistem za razpoznavo govora, hkrati pa vključuje le osnovna tipala za pomoč pri navigaciji. Drugi prototip realne velikosti ima vključena dva oblačna informacijska sistema za razpoznavo govora ter več tipal, ki zagotavljajo določeno stopnjo avtonomnosti vozička. Opisan je programski sveženj, ki je omogočil realizacijo sistema in prenos sporočil med klientom, strežnikom in oblačnim informacijskim sistemom. Prav tako je podrobno opisan sveženj strojne opreme, ki omogoča hiter prototipni razvoj in enostavno povezljivost z informacijskim oblakom. Uporabniški vmesnik sistema omogoča govorni vhod in nadzor s pomočjo spletne kamere. Sistem je zasnovan tako, da je omogočeno oddaljeno posodabljanje programske opreme. Na prototipih realne velikosti je bila izvedena analiza natančnosti izvedbe izrečenih ukazov s pomočjo testnih subjektov v laboratorijskem in kliničnem okolju. Prav tako je bila izvedena meritev zakasnitev, kjer se je izkazalo, da je opredeljeni koncept primeren za govorno upravljanje v realnem času. Z namenom večje natančnosti razpoznave govora je bil razvit in uporabljen princip vzporedne oblačne žetve informacijskih sistemov. Za izboljšanje govornega upravljanja je bil definiran vnaprej določen osnovni nabor ukazov. Opredeljeno je oblikovanje tabele zamenjav končnih razpoznanih besed in vmesnih rezultatov razpoznave. Definiran je pogoj parne disjunktnosti elementov množic, ki opredelijo izvedbo posameznega ukaza, ter algoritem združevanja rezultatov več oblačnih sistemov za razpoznavanje govora. Opredeljeni sta izvedljivost uporabe algoritmov za žetev govorne razpoznave v informacijskem oblaku ter teoretična meja natančnosti razpoznave ob podanih pogojih. Uporabnost razvitega kiberfizičnega vozička z možnostjo govornega upravljanja je bila preizkušena v kliničnem okolju. Opredeljen je vpliv na rehabilitacijske procese ob povečanju avtonomije bolnika ter možnosti oddaljenega spremljanja fizioloških parametrov. Z namenom primerjave rezultatov testiranja različnih uporabnikov je bil oblikovan testni poligon za preizkušanje funkcionalnosti. Ob izvedenih preizkusih so bile ugotovljene statistično pomembne razlike v natančnosti izvedbe govornih ukazov, ki so potrdile učinkovitost razvitega algoritma združevanja razpoznav in teoretične predpostavke o možnosti povečanja stopnje natančnosti pri izvedbi govornih ukazov. V sklepnem delu so podana izhodišča za nadaljnje delo predvsem v smislu združevanja več oblačnih informacijskih sistemov za razpoznavo govora in rešitev s področja robnega računalništva.
Ključne besede: kiberfizični sistemi, organizacija rehabilitacijskega procesa, invalidski voziček, razpoznavanje govora, žetev oblačnih informacijskih sistemov
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

3.
Simulacija registracije udeležencev na izobraževalnem dogodku
Karin Močnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problem optimalne organizacije dela, pri registraciji oseb na konferenčnih dogodkih z namenom zagotovitve čim krajšega časa čakanja strank in vrst. V ta namen smo razvili simulacijski model registracije udeležencev na izobraževalnem dogodku. Simulacijski model je bil razvit z orodjem AnyLogic PLE. Realne podatke o časih registracije smo zbirali na izobraževalnem dogodku leta 2019. Rešitev je optimalna postavitev registracijskih mest na treh različnih vhodih brez daljših čakalnih vrst.
Ključne besede: AnyLogic, registracija, diskretna dogodkovna simulacija, model, (simulacijsko) modeliranje.
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

4.
Optimizacija montažne linije za sesalne enote v podjetju Domel d.o.o.
Jure Kavčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali optimizacijo montažne linije za sesalne enote v podjetju Domel d.o.o. s spremljanjem zastojev na liniji in iskanjem vzrokov zanje. Pri montaži nastajajo zastoji, kar pomeni večji strošek na sesalno enoto. Da bi se temu izognili, je bilo potrebno izdelati računalniško simulacijski model, ter z njim izvesti eksperimente, ter ugotoviti ali bi bilo moč del proizvodnega procesa optimirati. Na podlagi ugotovitev, povezanih z zvišanjem učinkovitosti, smo prišli do spoznanja, da bo potrebno zmanjšati zastoje, da se bomo lahko približali planirani delovni normi. Iz opažanj smo spoznali, da z zastojem na delovnem mestu, posledično prihaja do zastojev tudi na prejšnjih delovnih mestih. Na določenem delovnem mestu z največjim številom zastojev bi bilo potrebno vpeljati novo programsko rešitev, katera je namenjena izboljšavi doziranja lepila na spojne točke sestava sesalne enote. Za najprimernejšo izbiro programske rešitve smo uporabili program za pomoč pri večkriterijskem odločanju DEXi. S pomočjo večkriterijskega odločitvenega modela smo se na podlagi skupne pomembnosti atributov odločili za najkoristnejšo varianto, kjer je najpomembnejši atribut bil čas implementacije programske rešitve. Z implementacijo izbrane programske rešitve pričakujemo zmanjšanje izmeta na omenjenem delovnem mestu, posledično pa tudi malce krajši čas operacije.
Ključne besede: modeliranje, simulacija, proizvodni proces, optimizacija, montažna linija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

5.
Analiza ozaveščenosti o nevtralnosti omrežij v Sloveniji
Andrej Bernard Marinček, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge obravnava koncept svobode interneta. Svoboda interneta pomeni, da se mora ves promet, ki poteka po internetu, obravnavati enako. V diplomski nalogi s pomočjo rezultatov izvedene ankete opredelimo kakšno je stanje razumevanja koncepta svobode interneta v Sloveniji. Svoboda interneta je sicer pomembna za razvoj gospodarstva, družbe in demokratičnih mehanizmov. V okviru diplomske naloge sta bila pripravljena dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen širši javnosti, drugi pa ljudem v poslovnem svetu in podjetnikom. Pridobljeni rezultati potrjujejo dejstvo, da večina ljudi ne ve, kaj je svoboda interneta. S pomočjo anket in intervjujev, smo pridobili različne in zanimive perspektive.
Ključne besede: svoboda interneta, internetni promet, anketa, gospodarstvo, demokracija
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 401; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Razvoj aplikacije za pridobivanje podatkov s spletnih strani za določitev vrednosti kriptovalut
Aljaž Mrakič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Investitorji kriptovalut se srečujejo z različnimi vrednostmi valut na številnih kriptovalutnih borzah. Zaradi večjega števila borz je skorajda nemogoče imeti ustrezen pregled nad vsemi vrednostmi tečajev. Tako so lahko vlagatelji prikrajšani za dobršen del dobička, če ne trgujejo na borzi, ki ima v danem trenutku najvišjo vrednost določene kriptovalute. Zato je bil naš cilj razviti aplikacijo, ki omogoča pregled nad vrednostjo valute na različnih kriptovalutnih borzah. V diplomskem delu smo predstavili kriptovalute in kriptovalutne borze ter dva načina pridobivanja podatkov s spletnih strani z uporabo metod strganja podatkov oziroma z API-vmesniki strani. V delu je predstavljen tudi programski jezik ECMAScript, ki smo ga uporabili za programiranje aplikacije in objektno orientirano programiranje. Predstavljene so tudi oblačne storitve, kot sta Cloud9 in Nodejs, ter princip strganja podatkov na praktičnem primeru. V delu smo opisali tudi, kako je potekal razvoj aplikacije od zasnove do končnega izdelka. Na koncu smo navedli izhodišča in cilje nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: kriptovalute, Node.js, strganje podatkov, API, razvoj aplikacije
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 425; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Editorial
Mirjana Kljajić Borštnar, Davorin Kofjač, Andrej Škraba, Gerhard-Wilhelm Weber, Andreja Pucihar, 2017, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: simulation, modeling, system dynamics, decision making
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 586; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (187,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Razvoj simulacijskega modela oskrbe proizvodnje po principu mlečnega obhoda
Marcel Potrata, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali koncept mlečnega obhoda in učinkovitost tovrstnega transporta v primerjavi s klasičnimi prevozi. Predstavljena sta dva glavna modela, pri katerih prihaja do razlik pri izkoriščenosti osebja, številu ponavljajočih se prevozov in drugih parametrih. S pomočjo informacijske rešitve AnyLogic je bilo vzpostavljeno okolje, v katerem smo lahko opazovali razlike med klasičnim načinom prevoza in uporabo koncepta mlečnega obhoda. Na primerljivost rezultatov modelov je vplivalo predvsem dejstvo, da je v računalniški simulaciji mogoče omejiti število vplivov na poljuben proces, izpostaviti tiste, ki nas zanimajo, in vzpostaviti korelacije med njihovim vplivom na celoten sistem. Rezultati simulacij modelov prikazujejo razlike v časih dostav in prav tako pri drugih parametrih, ki so pomembni v proizvodnem okolju. Prav tako so podrobneje definirani parametri, ki lahko služijo kot pomoč pri načrtovanju implementacije koncepta mlečnega obhoda oziroma za preverjanje smiselnosti njegove vpeljave.
Ključne besede: oskrba proizvodnje, mlečni obhod, dinamična simulacija, AnyLogic
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 646; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Razvoj sistema za predčasno alarmiranje javnosti v primeru poplavljanja rek
Boštjan Gartnar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo prototipne rešitve za predčasno alarmiranje v primeru nastanka poplav na podlagi meritev preko infrardečega tipala. Opisan je razvoj aplikacije, ki omogoča prikaz odčitanih podatkov. Podatki se v realnem času prikazujejo na spletni strani na grafu. S pomočjo razvite aplikacije lahko uporabnik spremlja nivo vodostaja. Poleg grafičnega prikaza je mogoče na zemljevidu spremljati lokacijo senzorja. Pod grafom lahko uporabnik odčita razdaljo, ki opredeli vodostaj, preden ta doseže kritično višino. Za boljši nadzor oziroma obveščanje rešitev vključuje tudi obveščanje prek SMS-sporočil v primeru dviga vodostaja na kritičen nivo.
Ključne besede: poplave, alarmiranje, Node.js, infrardeči senzor, internet stvari.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

10.
Razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s spletnim in strojnim vmesnikom
Gašper Pintar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge je razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s strojnim in spletnim vmesnikom, ki za delovanje ne potrebuje povezave v internet in temelji na odprtokodnosti. Za izdelavo programskega vmesnika smo uporabili obstoječe odprtokodne rešitve in jih prilagodili potrebam diplomskega dela. Razvoj sistema je potekal na računalniku z operacijskim sistemom Ubuntu 14.04 LTS 64-bit (Trusty Tahr) Desktop, na katerem teče strežnik glasovalnega sistema. Strojni del, ki se uporablja v namenskih glasovalnih enotah, temelji na odprtokodni platformi NodeMCU, ki za delovanje uporablja mikrokontroler ESP8266. Zbiranje glasov se vrši prek namenskih glasovalnih enot in prek spletnega vmesnika – spletna glasovalna enota. Glasovalne enote skrbijo za zajem glasov glasovalcev in posredovanje prejetih podatkov prek brezžične povezave na strežnik. Za brezžično povezavo med strežnikom in glasovalnimi enotami skrbi namenski brezžični usmerjevalnik. Strežniški del je razvit v programskem jeziku JavaScript in skrbi za komunikacijo z bazo podatkov Redis, obdelavo zajetih podatkov in vzpostavitev spletnega glasovalnega vmesnika za prikaz vprašanj in rezultatov. Spletni vmesnik glasovalne enote je razvit s pomočjo programskega ogrodja AngularJS kot enostranska aplikacija ter omogoča prikaz vprašanj, dodajanje vprašanj, prikaz vseh odgovorov in prikaz statistike.
Ključne besede: Glasovalni sistem, glasovanje, NodeMCU, Mikrokontroler, ESP8266, Odprta koda, node.js
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 521; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici