Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 39
Celotno besedilo (373,19 KB)

Opis: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek. Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni. Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih. Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka. Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Ključne besede: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1094; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 2379; Prenosov: 270
Celotno besedilo (608,95 KB)

Opis: Zavarovalništvo kot gospodarska panoga in pogodbena razmerja, ki jih vzpostavlja, se v sodobni družbi srečujejo z mnogimi spremembami in vprašanji. Diplomsko delo opredeljuje pravno formalni vidik razmerja med vsemi pogodbenimi strankami v zavarovalnih razmerjih, hkrati pa osvetljuje praktičen pogled na odnose med njimi in se dotika vprašanj, ki nastajajo ob nesporazumih med zavarovalnicami in njihovimi strankami. Uvodni del, ki je namenjen kratkemu zgodovinskemu pregledu in zakonodajni ureditvi zavarovalništva v Sloveniji, se nadaljuje z analizo prvin zavarovalne pogodbe, opredeljene so obveznosti in pravice zavarovalnic in njihovih zastopnikov ter strank oz. zavarovalcev, ki v zavarovalno razmerje vstopajo kot potrošniki. Osnova celotne vsebine diplomskega dela je predpostavka, da v Sloveniji ni enotnega zakona ali pravno formalnega akta, v katerem bi lahko pogodbene stranke v zavarovalništvu našle odgovore na vsa pereča vprašanja. Zahteve sodobnega potrošnika in aktualnost nenehnih pritožb strank, zaradi katerih so zavarovalnice izredno pogosto pod drobnogledom javnosti, te hipoteze zagotovo ne zavračajo, se pa, kot ugotavljam v samem zaključku analize relevantnih virov, brez izjeme potrjuje tudi dejstvo, da se nacionalne zakonodaje posameznih držav umikajo evropskih predpisom in regulativam. Zavarovalništvo se mora prilagoditi zahtevam časa in prostora, v katerem obstaja, narava njegovih storitev pa je tista, ki mu bo zagotovo omogočila obstoj tudi v prihodnosti. Uspešnost njegovega delovanja bo seveda odvisna od sposobnosti razvoja, ključno pa bo tudi upoštevanje vse bolj odmevnega dejstva, da sodoben potrošnik s svojimi zahtevami vse bolj zna in zmore uspešno zastopati svoje interese tudi v razmerju do zavarovalnih družb.
Ključne besede: Zavarovalništvo, pogodba, stranka.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1142; Prenosov: 74
Celotno besedilo (514,59 KB)