1. UTAJEVANJE DAVKOV S POUDARKOM NA DAVČNEM VRTILJAKUIvo Kalazić, 2009, undergraduate thesis Abstract: Davki predstavljajo najpomembnejši vir dohodkov za državni proračun. Država z davki zadovoljuje javne potrebe svojih državljanov. Problem utajevanja davkov zasledimo povsod po svetu, v vseh družbah, v vseh družbenih razredih, poklicnih panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih, Slovenija tu ni nobena svetla izjema. Plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, ne glede na njihovo materialno situiranost, velikokrat ni priljubljeno, zato iščejo različne možne variante zmanjšanja ali izognitve davčnim obveznostim. Davčnim utajam se davčni zavezanci nagibajo iz različnih vzrokov, in sicer zaradi prevelike davčne obremenitve, visoke davčne stopnje in slabega davčnega nadzora ter izredno nizke davčne morale. Najpogostejša oblika davčnega utajevanja na področju davka na dodano vrednost je utaja tipa »davčni vrtiljak«. Pojavil se je z odpravo carinskih meja med državami EU s 1. januarjem 1993. Ključen člen tovrstne utaje je »izginuli trgovec«, ki izkorišča princip obdavčenja dobav blaga znotraj Skupnosti po kraju pridobitelja, tako da znotraj Skupnosti kupi blago ali storitve brez obračunanega DDV ter jih nato proda z obračunanim DDV, potem pa izgine, ne da bi državi plačal dolgovani DDV. »Davčni vrtiljak« predstavlja resno grožnjo državam članicam EU, hkrati pa tovrstne utaje predstavljajo nek nov izziv v boju proti »davčnemu vrtiljaku«.
Keywords: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, davčni nadzor, izginuli trgovec.
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 409; Downloads: 34
 Full text (440,47 KB) |
2. DAVČNE OAZEVesna Bolte, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital.
Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke.
Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve.
Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Keywords: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 663; Downloads: 32
Full text (373,19 KB) |
3. Digitalna poslovna enota in BEPS : magistrsko deloGregor Premrl, 2022, master's thesis Abstract: Davčno-pravni koncept stalne poslovne enote, digitalno gospodarstvo in njuna prepletenost je bil povod za raziskavo te tematike, katere težava se vedno bolj odraža v praksi in ustvarja vedno večji pritisk po ureditve oz. rešitvi le-te.
Tehnološki razvoj podjetjem omogoča poslovanje preko državnih meja, brez potrebe po fizični prisotnosti v tej državi. Tako fizična prisotnost ni več potrebna za poslovanje v (digitalnem) gospodarstvu, kar ustvarja nekakšne vrste praznino v veljavnih načelih davčne zakonodaje glede stalne poslovne enote, ki, vsaj trenutno, kot glavni pogoj predpostavlja fizično prisotnost.
Za digitalno gospodarstvo je značilna velika odvisnost od neopredmetenih sredstev, geografska mobilnost in malo ali celo nič potrebe po fizični prisotnosti ter uporaba podatkov in udeležbe uporabnikov kot dela poslovnega modela. Za digitalne izdelke so značilne komercialne transakcije, ki temeljijo na digitaliziranih (neopredmetenih) sredstvih, ki jih je mogoče enostavno, poceni in hitro množično porazdeliti čez državne meje. Ti so omogočeni ravno z digitalno ekonomijo in digitaliziranimi poslovnimi modeli. Sedanja pravila za ustanovitev stalne poslovne enote predstavljajo davčne izzive v luči digitalnega gospodarstva, saj je koncept stalne poslovne enote namenjen tradicionalnim, fizičnim poslovnim modelom in se ne uspe dovolj hitro prilagoditi visoko digitaliziranim podjetjem. Hkrati pregled sodne prakse pokaže, da visoko digitalizirana podjetja v izvorni državi običajno ne kreirajo stalne poslovne enote prav zaradi pomanjkanja te famozne fizične prisotnosti. To pomeni, da lahko taka podjetja delujejo v gospodarskem okolju države izvora brez davčnih obveznosti. Posledica je nepoštena porazdelitev davčne osnove. Načelo stalne poslovne enote v sedanji obliki ne dopušča obdavčitve poslovnih dejavnosti visoko digitaliziranih podjetij v državi izvora.
Študija zadevnega problema poglobljeno analizira delo OECD in Evropske komisije pri reševanju vprašanj, povezanih z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva in njunih prizadevanj za razširitev in/ali spremembo koncepta stalne poslovne enote, tako da bo ocena v prihodnje temeljila na gospodarski in digitalni prisotnosti podjetij v državi izvora in ne (zgolj) na fizični. Prav tako se je tekom raziskovanja iskalo kazalnike o kratkoročnih in dolgoročnih potencialnih rešitvah, ki bi privedle do pravičnejše distribucije davčne osnove. Iskalo se je odgovore tudi na morebitne polemike glede ustreznosti teh rešitev z vidika splošno sprejetih načel, primeroma, načela nevtralnosti. Prav tako me je zanimalo, ali so morda katere države že uvedle kakšna enostranska pravila, ki bi lahko predstavljala problem glede harmoničnosti prava EU, saj je za usklajenost mednarodnega davčnega sistema ključno, da se sprejemajo skupne in harmonične odločitve. Posamezna davčna pravila, namenjena visoko digitaliziranim podjetjem, bi lahko povzročila razdrobljenost mednarodnega davčnega sistema, kar pa bi lahko privedlo do konkurenčnega neravnovesja in povečalo tveganje utaj in izogibanja davkom.
Kot se bo pokazalo tekom magistrskega dela, je končen sklep, da trenutnega koncepta ni mogoče uporabiti za obdavčitev v digitalnem gospodarstvu, saj le-ta ne omogoča obdavčitve dejavnosti visoko digitalnih podjetij v državi izvora. Koncept oz. načelo stalne poslovne enote je tako treba spremeniti, posodobiti in razširiti, da bo prilagojeno digitalnemu gospodarstvu.
Keywords: digitalno gospodarstvo, pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zmanjševanje davčne osnove, prenašanje dobička, OECD, EU, Evropska komisija.
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 901; Downloads: 64
Full text (1,06 MB) |
4. Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko deloAleksander Ahlin, 2021, master's thesis Abstract: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek.
Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni.
Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih.
Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka.
Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Keywords: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 1094; Downloads: 123
Full text (1,02 MB) |
5. Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2 : magistrsko deloŽan Horvat, 2021, master's thesis Abstract: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Keywords: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1135; Downloads: 86
Full text (501,87 KB) |
6. Davčna problematika transfernih cen : diplomsko deloAlen Planinšec, 2020, undergraduate thesis Abstract: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Keywords: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 2379; Downloads: 262
Full text (608,95 KB) |
7. Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji : diplomsko deloPina Kač Silić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli.
V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev.
Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe.
S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke.
Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva).
Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Keywords: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 2159; Downloads: 220
Full text (262,87 KB) |
8. Zavarovalna pogodba v luči razmerja med pogodbenimi strankamiIvan Šimič, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Zavarovalništvo kot gospodarska panoga in pogodbena razmerja, ki jih vzpostavlja, se v sodobni družbi srečujejo z mnogimi spremembami in vprašanji. Diplomsko delo opredeljuje pravno formalni vidik razmerja med vsemi pogodbenimi strankami v zavarovalnih razmerjih, hkrati pa osvetljuje praktičen pogled na odnose med njimi in se dotika vprašanj, ki nastajajo ob nesporazumih med zavarovalnicami in njihovimi strankami. Uvodni del, ki je namenjen kratkemu zgodovinskemu pregledu in zakonodajni ureditvi zavarovalništva v Sloveniji, se nadaljuje z analizo prvin zavarovalne pogodbe, opredeljene so obveznosti in pravice zavarovalnic in njihovih zastopnikov ter strank oz. zavarovalcev, ki v zavarovalno razmerje vstopajo kot potrošniki. Osnova celotne vsebine diplomskega dela je predpostavka, da v Sloveniji ni enotnega zakona ali pravno formalnega akta, v katerem bi lahko pogodbene stranke v zavarovalništvu našle odgovore na vsa pereča vprašanja. Zahteve sodobnega potrošnika in aktualnost nenehnih pritožb strank, zaradi katerih so zavarovalnice izredno pogosto pod drobnogledom javnosti, te hipoteze zagotovo ne zavračajo, se pa, kot ugotavljam v samem zaključku analize relevantnih virov, brez izjeme potrjuje tudi dejstvo, da se nacionalne zakonodaje posameznih držav umikajo evropskih predpisom in regulativam. Zavarovalništvo se mora prilagoditi zahtevam časa in prostora, v katerem obstaja, narava njegovih storitev pa je tista, ki mu bo zagotovo omogočila obstoj tudi v prihodnosti. Uspešnost njegovega delovanja bo seveda odvisna od sposobnosti razvoja, ključno pa bo tudi upoštevanje vse bolj odmevnega dejstva, da sodoben potrošnik s svojimi zahtevami vse bolj zna in zmore uspešno zastopati svoje interese tudi v razmerju do zavarovalnih družb.
Keywords: Zavarovalništvo, pogodba, stranka.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1142; Downloads: 70
Full text (514,59 KB) |
9. Zavarovanje cestnih vozil v SlovenijiVinko Rebula, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: V današnjem času se število cestnih vozil v Sloveniji iz dneva v dan povečuje. Tako so premoženjska tveganja pri odgovornosti uporabe motornih vozil skoraj neizogibna za vsakega voznika. Zelo pomembno je obvladovanje teh tveganj, ki nastanejo pri uporabi cestnih vozil. V ta namen, da bi se uporabniki vozil zaščitili pred tveganji, zavarovalnice v Sloveniji ponujajo različne vrste zavarovanj. V Sloveniji so nekatera zavarovanja zakonsko določena, medtem ko so druga zavarovanja prostovoljna. Za uporabnike vozil je obvezno skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Kasko zavarovanja niso obvezna, vendar zagotavljajo povrnitev škode v primeru nezgode. Prav tako je zelo pomembno, da je sklenitelj zavarovanja pred podpisom zavarovalne pogodbe seznanjen z riziki in nevarnostmi v primeru neustreznega zavarovanja. V Sloveniji je v zadnjih letih močno naraslo tudi število zavarovalniških goljufij, s katerimi se želijo posamezniki ali organizirane združbe dokopati do nezakonitega izplačila iz naslova zavarovanj. V ta namen so zavarovalnice sprejele vrsto ukrepov, s katerimi poskušajo preprečiti takšna dejanja.
Keywords: zavarovalništvo, obvezna zavarovanja v cestnem prometu, kasko zavarovanja cestnih vozil, zavarovalna pogodba, zavarovalniške goljufije, premija, cestna vozila
Published in DKUM: 30.07.2019; Views: 1303; Downloads: 161
Full text (1,88 MB) |
10. Fiskalno pravilo in javnofinančna stabilnost : magistrsko deloŠpela Strašek, 2019, master's thesis Abstract: V zadnjem desetletju je zaznati rastoči interes med teoretiki in praktiki o problemu finančne stabilnosti in fiskalnih pravil. Globalna finančna kriza in evrska kriza sta razkrili ranljivost in krhkost javnih financ in nediscipline fiskalne politike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo fiskalnih pravil pri doseganju fiskalne stabilnosti. V prvem delu magistrske naloge smo proučevali funkcije, značilnosti in različne oblike fiskalnih pravil. V drugem delu pa smo po proučitvi trendov v svetu in Evropski uniji razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije ter o sprejemu Zakona o fiskalnem pravilu. Ugotovili smo, da so fiskalna pravila zagotovila bolj zdrave javne finance. Proračunski primanjkljaj v evroobmočju je padel od 6% v bruto domačem proizvodu v letu 2010, na pod 1% v 2018, dosti nižje kot ZDA/Japonska. Prihodnost fiskalnega upravljanja v Evropski uniji vidimo v iskanju pravega ravnotežja med Evropsko unijo in nacionalnimi nivoji, in med pravili, institucijami ter tržno disciplino. V pogledu vloge fiskalnega sveta pa menimo, da je potrebno doseči večje zaveze in uvesti eventualne sankcije za vlade, ki pravil ne spoštujejo, sicer bodo fiskalni sveti samo papirnati tiger.
Keywords: fiskalno pravilo, fiskalni svet, fiskalni deficit, stabilnost javnih financ, strukturni saldo, Zakon o fiskalnem pravilu
Published in DKUM: 09.04.2019; Views: 1431; Downloads: 227
Full text (1,38 MB) |
