| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 183
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vloga davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru
Aleš Budja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev. Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Keywords: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Published: 15.12.2009; Views: 2411; Downloads: 321
.pdf Full text (867,75 KB)

2.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN GOZDARSKE DEJAVNOSTI
Bernarda Seršen Berič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Področje mojega raziskovalnega dela je dohodninska zakonodaja in njen vpliv na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Kmetijstvo je še vedno glavni vir dohodka ljudi na podeželju. Podeželje v najbolj splošnem pomenu besede razumemo kot prostor in način življenja zunaj mest. V Sloveniji v podeželska območja sodi 90 % ozemlja, na podeželju pa prebiva 57,2 % vsega prebivalstva. Gledano vsestransko ima Slovenija s kmetijskega vidika zelo težke, hkrati pa tudi zelo pestre pridelovalne razmere. Razgiban ter razčlenjen relief, nadmorska višina in z njo povezane neugodne klimatske razmere, oddaljenost in otežen dostop do kmetij, starostna in lastniška struktura, vse to so tisti dejavniki, ki na pomembnem deležu slovenskega ozemlja ovirajo in otežujejo uspešen razvoj kmetij. Raziskavo sem osredotočila na glavne vire dohodka in namenila poudarek pri pomenu spremljanja dohodkovnega položaja na slovenskih kmetijah, možnost njihovega preživetja glede na težke naravne danosti pridelave oziroma kmetovanja. Izpostavila sem vlogo in pomen zakonodaje ter državne pomoči. S tem sem opredelila osnovne cilje, ki se pojavljajo kot pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetij. Predstavila sem različne vrste ugotavljanja dohodka na kmetiji. Za uspešno gospodarjenje na kmetijah je potrebno večji poudarek nameniti spremljanju dohodkovnega položaja kmetij. Poznavanje ekonomskega položaja kmetij je bilo v preteklosti izjemno slabo, nujno pa je potrebno za argumentirano vodenje kmetijske politike. Predpostavljam, da se bo denarna pomoč države povečevala, sicer lahko pričakujemo drugačno podobo podeželja, predvsem lahko nekateri predeli Slovenije ostanejo nenaseljeni in pozabljeni. Zakon o dohodnini — ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007 je kljub vrsti pozitivnih sprememb za kmetovalce še vedno preveč obremenilen. Novi sistem obdavčitve ne sme poslabšati dohodkovnega položaja kmetij, davčna osnova pa v nobenem primeru ne sme biti višja od dejanskega dohodka na kmetiji. Pri pripravi podatkov in sami analizi sem se omejila na spremembe zakona o dohodnini osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so nastale vse do trenutka mojega diplomskega dela.
Keywords: kmetijstvo, dohodek, osnovna dejavnost, obdavčitev, katastrski dohodek, subvencije, dohodnina
Published: 14.12.2009; Views: 3266; Downloads: 282
.pdf Full text (346,29 KB)

3.
OBDAVČITEV ODVETNIŠTVA V SLOVENIJI
Vera Samardžija, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Odvetništvo združuje elemente pravnih, ekonomskih in organizacijskih znanosti, obenem pa tudi dve nasprotujoči si sistemski vlogi- vlogo v pravosodnem sistemu in vlogo v gospodarskem sistemu. Prav zaradi vloge odvetnika kot gospodarskega subjekta je pomembno poznavanje statusnih in davčnih vidikov odvetništva, ki so predstavljene v diplomski nalogi. Zaradi prednosti, ki jih prinaša poslovanje v odvetniški družbi ter glede na dejstvo, da večino odvetnikov opravlja odvetniško dejavnost kot samostojen poklic sem predstavila možne načine za spremembo poslovanja samostojnih odvetnikov v odvetniške družbe ter te načine spremembe poslovanja analizirala iz davčnega vidika.
Keywords: odvetništvo, statusno in davčno pravni vidiki opravljanja odvetniške dejavnosti, sprememba poslovanja odvetnika posameznika v odvetniško družbo
Published: 17.12.2009; Views: 1735; Downloads: 296
.pdf Full text (370,56 KB)

4.
Davčni inšpekcijski nadzor
Nina Lozinšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni inšpekcijski nadzor je del davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Opravlja se tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Nanašati se mora predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji. Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, pri katerem je stvarno pristojen na prvi stopnji davčni urad Davčne uprave RS, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance. Davčni inšpekcijski nadzor izvajajo davčni inšpektorji, ki so javni uslužbenci — uradniki, zaposleni za nedoločen čas.
Keywords: davčni nadzor, davčna inšpekcija, davčni urad, upravni postopek, inšpektor, zavezanec za davek
Published: 17.12.2009; Views: 3728; Downloads: 420
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
DAVČNI VIDIK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Andreja Počivavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Statusno preoblikovanje družb je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon deli statusna preoblikovanja na formalna in materialna. Pri formalnem statusnem preoblikovanju gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri kateri se premoženjska struktura družbe ne spreminja. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih gre za preoblikovanje premoženja nosilca gospodarske družbe, kjer se prenaša celotno ali del premoženja na drugo gospodarsko družbo. Med materialna statusna preoblikovanja ZGD-1 uvršča združitev, delitev in prenos premoženja. Obliki združitve sta spojitev in pripojitev, delitev pa se lahko opravi z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. Statusna preoblikovanja so samostojna pravna veja, za katera veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil korporacijskega prava. Materialna statusna preoblikovanja imetnikom deležev omogočajo, da brez postopka likvidacije in nove ustanovitve prestrukturirajo podjetniško strukturo družbe. Kot vrsta materialnega statusnega preoblikovanja je tudi statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov, ki omogoča fizični osebi, da svoje podjetniško organizirano premoženje preoblikuje v statusno obliko kapitalske družbe. Obdavčitev statusnih preoblikovanj sledi osnovnemu načelu davčne nevtralnosti. Davčna obveznost na ta način ostane enaka kot je bila pred statusnim preoblikovanjem.
Keywords: Ključne besede: statusno preoblikovanje, korporacijsko pravo, premoženje, pravnoorganizacijska oblika, gospodarska družba, samostojni podjetnik, obdavčitev, davčna nevtralnost
Published: 14.12.2009; Views: 4732; Downloads: 709
.pdf Full text (352,73 KB)

6.
OBDAVČITEV STORITEV V SISTEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST
Milenko Trninič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davek na dodano vrednost se je začel razvijati leta 1967 in gre za posredni davek, kjer je obdavčen promet blaga in storitev v vseh fazah prometa, zato se imenuje tudi vsefazni neto davek. Zaradi harmonizacije DDV-ja so se sprejemale Direktive, med katerimi je najpomembnejša Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki ureja natančne opredelitve teritorialnega načela, davčne osnove, predmet obdavčevanja, kraj opravljenega prometa, nastanek davčne obveznosti in davčnih oprostitev, poračunavanja davka ter opredelitve kdo je davčni zavezanec in kdo je zavezanec za plačilo. Značilnosti DDV-ja so nevtralnost, preferenčnost in regresivnost, s tem pa sistem DDV sodi med moderen način obdavčitve, katerega je Slovenija uvedla z vstopom EU in je urejen v Zakonu na dodano vrednost (ZDDV — 1). V tem zakonu je določeno, da je obdavčen ves promet blaga in storitev (dobave blaga in storitev), ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, ter uvoz blaga iz EU. Za pravilno izvajanje zakona je potrebno poznavanje pojma storitev, saj samo na tak način lahko ugotovimo, ali gre za transakcije, ki so predmet obdavčitve z DDV, pa tudi, da bi jih lahko ločili od dobav blaga, za katere veljajo drugačna pravila glede nastanka obveznosti obdavčitve, oprostitev, kraja obdavčitve, pravice do odbitka vstopnega DDV-ja. Med promet storitev lahko uvrstimo vse, kar ne moremo opredeliti kot promet blaga in gre za opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki je opravljeno na območju Slovenije in za katerega je prejeto plačilo. Zaradi potrebe po učinkovitem delovanju skupnega trga so se pojavila vprašanja v zvezi s čezmejnimi transakcijami, in sicer kje obdavčiti posamezno transakcijo oziroma katera država je opravičena do obračunavanja DDV-ja. Predhodna ureditev je temeljila na splošnem pravilu, ki se je uporabljalo subsidiarno in je pomembna okoliščina za kraj obdavčitve sedež izvajalca, ki storitev opravi. Ob tem pa še je zajemala vrsto pravil, ki so izjeme od splošnega pravila in je kraj obdavčitve glede na lego nepremičnine (storitve, ki so povezane z nepremičnino) kraj, kjer so storitve dejansko opravljene, kraj uporabe, kraj, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto, kraj, kjer so storitve dejansko uporabljene ali kjer se dejansko uživajo. Pravila, ki so urejala kraj obdavčitve storitev, so bila urejena v Direktivi o DDV na skupnem trgu 2006/112/ES (v nadaljevanju DDV Direktiva), ki pa je spremenjena z Direktivo Sveta 2008/08/ES in je začela veljati 1. januarja 2010 ter zajema vse storitve, ki jih davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu iz druge države, obdavčitve v državi sedeža kupca oz. njegove poslovne enote, njegovega stalnega ali običajnega prebivališča in ne več po sedežu zavezanca (dobavitelja). S tem se nadomešča dosedanje splošno pravilo obdavčitve po izvoru storitve (država dobavitelja) s pravilom o obdavčitvi po kraju porabe. Spremembe, ki jih je uvedla nova Direktiva, so vplivale na obdavčitev posameznih storitev, kot so storitve posrednikov, prevozne storitve, storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, elektronske storitve, telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja TV programov, storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti, prav tako pa uvaja storitve najema prevoznih sredstev, gostinske storitve in storitve cateringa. Namen sprejetih sprememb je preprečitev pogostega spreminjanja Direktive zaradi pojavljanja novih storitev, ob tem pa se pojavljajo tudi posamezne dileme.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: davek na dodano vrednost, storitve, davčni zavezanec, davčni nezavezanec, kraj obdavčitve.
Published: 24.02.2010; Views: 4174; Downloads: 378
.pdf Full text (367,25 KB)

7.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Keywords: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Published: 17.03.2010; Views: 2318; Downloads: 289
.pdf Full text (1,33 MB)

8.
DAVČNI VIDIK FINANČNIH NALOŽB FIZIČNIH OSEB
Jure Krajnc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Fizične osebe imajo za oplemenitenje svojih prihrankov na voljo številne finančne naložbe. Te se med seboj razlikujejo glede na tveganje, likvidnost in donosnost. Pri izbiri naložbe je poleg naštetih lastnosti potrebno upoštevati tudi davčni vidik, saj lahko pomembno vpliva na donosnost naložbe. Diplomsko delo obravnava davčni vidik najpogostejših finančnih naložb fizičnih oseb. Obravnavne so naložbe v: bančne depozite, vzajemne sklade, vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente. Za vsako vrsto naložb so predstavljene njene značilnosti, posebnosti ter prednosti in slabosti. Davčni vidik naložb je predstavljen glede na aktualno slovensko davčno zakonodajo. Obdavčitev obresti, dividend in kapitalskih dobičkov je obravnavana po Zakonu o dohodnini - 2, obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov pa po Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Za nekatere vrste naložb so predstavljene tudi zakonsko dovoljene možnosti, ki omogočajo znižanje davčne osnove.
Keywords: finančne naložbe, bančni depoziti, delnice, obveznice, vzajemni skladi, izvedeni finančni instrumenti, obdavčitev, dohodnina, kapitalski dobički
Published: 03.05.2010; Views: 2093; Downloads: 254
.pdf Full text (614,29 KB)

9.
DAVČNO INŠPICIRANJE
David Gabrovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davčno inšpiciranje oziroma davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena izmed oblik davčnega nadzora, ki ga izvajajo davčni inšpektorji kot uslužbenci Ministrstva za finance, s katerim se izvaja nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Naloge davčne službe, kamor spada tudi davčno inšpiciranje, izvaja v Republiki Sloveniji Davčna uprava Republike Slovenije, ki jo sestavljajo Glavni davčni urad s sedežem v Ljubljani, davčni uradi (ti imajo za posamezno teritorialno področje ustanovljene izpostave) in Posebni davčni urad. Na prvi stopnji odločajo v davčnem postopku davčni uradi, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance.
Keywords: davčni nadzor, davčni inšpektor, DURS, davčni postopek.
Published: 04.06.2010; Views: 3218; Downloads: 347
.pdf Full text (564,02 KB)

10.
DAVČNE STIMULACIJE PRI DOHODNINI
Vesna Gajšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Od nekdaj so davki pomemben element pri delovanju in funkcioniranju ustroja vsake države. Pri obdavčenju fizičnih oseb je dohodnina eden najpomembnejših davkov in s tem davkom se v veliki meri polni državni proračun. Z dohodnino so obdavčeni naslednji dohodki: dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kapitala ter drugi dohodki. V Sloveniji ima dohodninska lestvica 3 davčne razrede z začetno 16%, srednjo 27% in višjo 41% davčno stopnjo. V sodobnih pravnih sistemih so uveljavljene različne oblike davčnih olajšav, ki pomenijo možnost znižanja davka ali znižanja davčne osnove, seveda ob izpolnjenih pogojih. Na podlagi davčnih olajšav se davčne obveznosti fizičnih oseb zmanjšujejo in tako ščitijo socialno ogroženo prebivalstvo. Dohodnina preko olajšav upošteva socialne in gospodarske sposobnosti, ki pomembno vplivajo na davčno sposobnost posameznega davčnega zavezanca. Poznamo več vrst davčnih olajšav in to so: splošna olajšava, osebne olajšave, posebne osebne olajšave, posebna olajšava (olajšava za vzdrževane družinske člane), olajšava za rezidente držav članic EU in EGP ter olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Keywords: davki, dohodnina, davčne olajšave, splošna olajšava, osebne olajšave, posebne osebne olajšave
Published: 04.06.2010; Views: 2399; Downloads: 161
.pdf Full text (385,23 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica