| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 183
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
VPLIV PORAZDELITVE DELCEV NA STABILNOST AKD DISPERZIJE
Aleksandra Marentič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Melamin d.d. Kočevje že vrsto let izdeluje AKD klejiva za klejenje papirja in kartona. AKD klejiva so vodne disperzije voska alkilketen dimera velikosti delcev okoli 1µm. V letošnjem letu smo v Melaminu d.d. Kočevje nabavili aparaturo za določanje porazdelitve velikosti delcev. Aparatura omogoča določitev velikosti delcev tako suhih kot tudi tekočih vzorcev v območju med 0,04 in 2000 µm. Namen diplomske naloge je bil določiti porazdelitev velikosti delcev AKD disperzij rednim industrijskih šaržam kot tudi analizirati laboratorijske vzorce v fazi razvoja novih tipov AKD klejiv. Pri svojem praktičnem delu sem ugotovila, da ima stabilna AKD disperzija delce velikosti pod 1 µm. Večina delcev ima velikost v območju med 0,1 in 0,7 µm. Je pa lahko v disperziji prisoten tudi manjši del večjih delcev velikosti 100 in več µm. Ti delci so posledica nerednega čiščenja proizvodne linije in skladiščnih posod in se odstranijo s filtracijo produkta. Ugotovila sem, da pri določanju velikosti delcev stabilne disperzije ni potrebna posebna priprava vzorca. Vzorca ni potrebno homogenizirati, rezultati so neodvisni od mesta vzorčenja (dno ali vrh posode). Dovolj je tudi, da določitev izvedemo v dveh paralelkah. Pokazalo se je, da je podatek o velikosti delcev pomemben zlasti v primeru okvar na dispergatorju med procesom izdelave disperzije ali napak v tehnološkem procesu. Velikost delcev je prvi pokazatelj, ali bo disperzija dovolj stabilna ves čas zagotovljene stabilnosti, to je vsaj 2 meseca, ali bo morda po določenem času prišlo do ločevanja disperzije, to je koncentriranja AKD voska na površino. Ugotovila sem, da v kolikor ima večina delcev velikost nad 1 µm, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo po določenem času skladiščenja do ločevanja disperzije. Največkrat se to opazi šele potem, ko je izdelek že pri kupcu. Z določitvijo porazdelitve velikosti delcev pa je mogoče preprečiti morebitne reklamacije zaradi nestabilnosti disperzije.
Keywords: Ključne besede :alkil keten dimer disperzije, porazdelitev velikosti delcev, laserski granulometer, stabilnost disperzije
Published: 21.01.2010; Views: 2513; Downloads: 153
.pdf Full text (10,52 MB)

32.
VISOKOTLAČNA MIKRONIZACIJA SISTEMOV VIŠJE VISKOZNOSTI
Zoran Mandžuka, 2010, dissertation

Abstract: Namen raziskave je določiti vpliv obratovalnih parametrov PGSSTM mikronizacije na fizikalno-kemijske lastnosti praškastih delcev modelnih substanc estrov maščobnih kislin (monostearat in tristearat) in praškastih lakov. Uspešna izvedba PGSSTM mikronizacije temelji na poznavanju faznih ravnotežij. Določili smo potek talilnih krivulj (S — L faznih prehodov) v p,T diagramu za sistema monostearat/CO2 in tristearat/CO2. Pod tlakom CO2 se obema substancama zniža tališče oziroma ima S — L krivulja temperaturni minimum v p,T diagramu. Znižanje tališča ob prisotnosti plina, ki je posledica raztapljanja plina v substanci, je izrazitejše za sistem tristearat/CO2. Pri tlaku 500 bar smo opazili tudi fazno inverzijo za sistem tristearat/CO2, ki je nastopila zaradi spremembe gostote faz pod vplivom visokega tlaka. Prav tako smo za oba sistema določili ravnotežne sestave L — G faz s statično analitično metodo v tlačnem območju od 0 bar do 450 bar in pri temperaturah 70 °C in 90 °C. Topnosti CO2 v maščobi so visoke, in sicer do 85 mol.% za monostearat (400 bar in 70 °C) ter do 96 mol.% za tristearat (400 bar in 70 °C). Topnosti maščob v CO2 so nizke, do 1 mol.% v obeh primerih. Na osnovi pridobljenih podatkov o tališču in topnosti smo izvedli šaržne mikronizacije v območju tlakov med 60 in 215 bar pri 64, 70 in 80 °C za monostearat in pri 54, 60 in 70 °C za tristearat. Mikronizirane vzorce smo analizirali glede na stopnjo kristaliničnosti in kristalno obliko, na velikost in morfologijo delcev po mikronizaciji in po 3 mesecih skladiščenja pri 20 °C za monostearat in pri 5 in 20 °C za tristearat. Na osnovi DSC termogramov smo ugotovili zmanjšano stopnjo kristaliničnosti, 20 — 40 % pri različnih obratovalnih pogojih glede na izhodiščno substanco. Po 3 mesecih se je kristaliničnost mikroniziranih delcev povečala in v primeru tristearata dosegla tudi kristaliničnost izhodiščnega vzorca. Po procesiranju so delci ohranili kristalno obliko. Monostearat, ki je bil hranjen 3 mesece pri 20 °C, še vedno ohrani najstabilnejšo β obliko, medtem ko se pri tristearatu pod istimi pogoji pojavi transformacija iz β' v β obliko. Povprečna velikost delcev, izmerjena z granulometrično lasersko metodo po mikronizaciji, se zmanjša na 7 — 40 µm glede na obratovalne pogoje. S časom delci aglomerirajo. SEM analiza je pokazala, da delci po mikronizaciji postanejo porozni in nepravilnih oblik. Rekristalizacija delcev s časom je očitnejša za vzorce tristearata, skladiščenih pri 20 °C, kjer se na površini pojavijo igličasti kristali. Zaradi očitnejših sprememb s časom zgoraj omenjenih fizikalno-kemijskih lastnosti smo mikronizirane delce tristearata hranili tudi pri 5 °C. Rezultat je pokazal upočasnitev rekristalizacije in aglomeracije, ohranitev srednje stabilne β' kristalne oblike ter spremembo površine delcev le zaradi nižje temperature. Razvoj novega procesa pridobivanja praškastih lakov je obsegal eksperimente visokotlačne mikronizacije po PGSSTM postopku. Izvedli smo šaržne in kontinuirne mikronizacije posamičnih komponent zmesi, kontinuirne mikronizacije zmesi brez polnil in pigmentov in nato še mikronizacije zmesi s polnili in pigmenti. Pri mikronizacijah zmesi brez pigmentov in polnil smo opazovali vpliv procesnih parametrov, in sicer koncentracijo suspenzije (2, 4, 6 % w/v), tlak CO2 (110 — 160 bar) in tip šobe (premer in kot pršenja), na velikostno porazdelitev delcev proizvedenega prahu. Na osnovi rezultatov aplikacije premazov smo dodatno izvedli mikronizacije pri različnih temperaturah (120 — 160 °C). Posamezne vzorce smo analizirali na elektronskem mikroskopu (prerez delcev z ionsko puško) ter izvedli termično analizo (Mettler Toledo). Pri mikronizacijah s pigmenti in polnili je delo obsegalo načrtovanje postopka visokotlačne mikronizacije in pripravo procesne sheme, mikronizacijo zmesi s pigmenti na osnovi danih receptur iz osnovnih surovin, pripravo dodatne recepture s povečano količino odplinjevalca, dodatek končnemu vzorcu snovi zaradi
Keywords: superkritični CO2, S – L fazni prehodi, ravnotežne topnosti, difuzijski koeficient, PGSSTM, fizikalno-kemijske lastnosti, gliceridi, praškasti premazi
Published: 03.05.2010; Views: 3339; Downloads: 199
.pdf Full text (9,34 MB)

33.
POLIMERIZACIJA CESTOGRADBENIH BITUMNOV Z RAZLIČNIMI UMETNIMI POLIMERI
Karmen Golavšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev osnovni cestogradbeni bitumen ne zadošča več za uporabo za nekatere ceste, zato ga je treba ustrezno izboljšati. Potrebne spremembe lastnosti cestogradbenega bitumna oz. bitumenskih veziv omogočajo nekatere umetne snovi kot so polimerna sredstva. Če polimerno sredstvo homogeno vmešamo v cestogradbeni bitumen, lahko dobimo bitumen z bistveno boljšim lastnostmi. Za različne tipe bitumnov, ki jih uporabljajo v CM Celje d.d., smo z dodatkom elvaloy-a in lucobit-a, želeli ugotoviti razlike med lastnostmi polimernih bitumnov in primerjavo med njimi. Prav tako smo ugotavljali kakšna količina polimernega dodatka zadošča, da bi izboljšali cestogradbeni bitumen modificiran s polimeri zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev. Raziskave so pokazale, da vzorci polimerno modificiranega bitumna ustrezajo različnim kriterijem iz slovenskega in evropskega standarda. Evropski standard SIST EN 14023, ki je bolj odprt, ima nižje zahteve kot slovenski standard SIST EN 1035. Z dobljenimi rezultati pridemo do zaključka, da posamezni vzorec glede na njegove lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek) lahko uvrščamo v različne kategorije.
Keywords: cestogradbeni bitumen, polimeri, lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek)
Published: 23.06.2010; Views: 2112; Downloads: 205
.pdf Full text (2,94 MB)

34.
IZOLACIJA FENOLOV IN TANINOV IZ LUBJA BREZE
Nadja Tehovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poznamo veliko antioksidantov, ki se delijo v podskupine. Med njimi so tudi fenoli in tanini. Najdemo jih predvsem v kraljestvu rastlin. Največ jih najdemo v golosemenkah in kritosemenkah, glede na del rastline pa v vakuolah in v površinskem vosku rastlin. V diplomski nalogi smo s pomočjo konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s Soxhlet aparaturo pripravili ekstrakte v katerih smo določili celokupne fenole in celokupne tanine. Pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili 100 % in 60 % vodno mešanico acetona, metanola ali etanola. Ekstrahirali smo 2 uri ob neprekinjenem mešanju pri različnih temperaturah (25 °C, 40 °C in 80 °C) v dveh stopnjah. Prav tako smo izvajali ekstrakcijo s Soxhlet aparaturo, kjer je ekstrakcija s čistim etanolom, metanolom in acetonom potekala pri temperaturi, pri kateri topilo uparja in se nato kondenzira v hladilniku. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih fenolov in celokupnih taninov s spektrometričnimi metodami. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala.
Keywords: Ekstrakcija, lubje breze, celokupni fenoli, celokupni tanini
Published: 04.08.2010; Views: 2160; Downloads: 158
.pdf Full text (1,63 MB)

35.
UPORABA EKSTRAKCIJSKIH IN KROMATOGRAFSKIH METOD ZA SEPARACIJO BIOLOŠKO AKTIVNIH SNOVI
Miha Oman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Biološko aktivne snovi so substance, ki imajo efekt na tkiva živih organizmov. V diplomski nalogi smo raziskovali različne separacijske procese za izolacijo takih komponent iz rastlinskih materialov. Osredotočili smo se predvsem na ekstrakcijske in kromatografske metode separacije in primerjali smo konvencionalne metode z metodami s superkritičnimi fluidi. Najprej smo opravili visokotlačne ekstrakcije (ekstrakcije s superkritičnim fluidom — SFE) bučne pogače s propanom. Eksperimente smo izvedli pri različnih pogojih, opazovali smo kinetiko in končni izkoristek bučnega olja vsake superkritične ekstrakcije. Po teh eksperimentih smo bučno pogačo ekstrahirali še z različnimi organskimi topili (petroleter in etanol). Primerjali smo izkoristke med posameznimi tipi ekstrakcij in preverili ali so prisotna organska topila v ekstraktu. Ko smo vse ekstrakcije opravili, smo različne metode med seboj na splošno primerjali. Poskušali smo določiti, kakšne so prednosti in slabosti ene in druge in dejanska uporaba v industriji. V drugem delu diplomske naloge smo se ukvarjali s kromatografskimi postopki separacije. Izvedli smo konvencionalno kolonsko kromatografijo surovega lecitina pri različnih temperaturah (25 °C, 40 °C in 60 °C). Iz surovega lecitina, v katerem je veliko fosfolipidov, smo poskušali skoncentrirati fosfatidilholin, ki je pomemben za žive organizme, saj sestavlja celične membrane. Kakor je SFE alternativa konvencionalnim ekstrakcijam, je kromatografija s superkritičnimi fluidi (SFC) alternativa konvencionalni kolonski kromatografiji. V naslednji fazi smo zato raziskovali parametre, ki so pomembni za pripravo metode separacije s SFC. Uporabili smo superkritični CO2 in se pri tem seznanili o njegovih lastnostih. Po opravljenih eksperimentih smo različne kromatografije primerjali med seboj in razpravljali o potencialni uporabi v industriji.
Keywords: ekstrakcija, kromatografija, superkritični fluidi, fosfolipidi, propan, CO2
Published: 13.09.2010; Views: 2148; Downloads: 405
.pdf Full text (1,63 MB)

36.
TOPNOST ETILMALTOLA V PLINIH PRI VISOKIH TLAKIH
Lidija Repas, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S statično analitično metodo smo izmerili ravnotežne topnosti etilmaltola v ogljikovem dioksidu in propanu pri temperaturah 40, 60 in 80°C v območju tlakov od 30 do 250 bar. Analizo vzorcev smo opravili z UV-VIS spektrofotometrom z metodo umeritvenih krivulj. Rezultate smo podali v obliki tabel in grafov v odvisnosti molskega deleža od tlaka in temperature ter odvisnosti masnega deleža od gostote in temperature.
Keywords: superkritični fluidi, etilmaltol, ravnotežna topnost, propan, CO2
Published: 26.10.2010; Views: 1827; Downloads: 72
.pdf Full text (495,57 KB)

37.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Keywords: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Published: 26.11.2010; Views: 3034; Downloads: 180
.pdf Full text (4,28 MB)

38.
RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA ČIŠČENJA ULTRAFINEGA TITANOVEGA DIOKSIDA
Anja Pfeifer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pri tem diplomskem delu smo poskušali razviti postopek za čiščenje ultrafinega titanovega dioksida. Ugotovili smo, da je čiščenje zelo efektivno s pomočjo centrifugiranja. Imeli smo tri suspenzije ultrafinih delcev titanovega dioksida. Dve suspenziji sta vsebovali rutil, ki je bil dispergiran v različnih koncentracijah kisline, tretja suspenzija pa je vsebovala anatas. Pred čiščenjem smo dodali koagulant, da smo dobili boljše rezultate in hitrejšo ločitev. Čiščenje je potekalo v treh stopnjah. Najprej smo eksperimente izvedli v laboratorijskem merilu, da smo določili optimalne procesne parametre. Dobljene rezultate smo preizkusili na pilotni centrifugi. Na podlagi tega smo pripravili tehnološke sheme v industrijskem merilu in izračunali kapacitete tehnološkega postopka.
Keywords: titanov dioksid, nanodelci, centrifugiranje, koagulacija
Published: 23.12.2010; Views: 1880; Downloads: 196
.pdf Full text (1,41 MB)

39.
DOLOČANJE VSEBNOSTI BETULINA IN BETULINSKE KISLINE V LUBJU BREZE
Robi Staniša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Eni največjih virov prostih radikalov oz. največjih oksidantov so kisik, kajenje, UV-sevanje in onesnaženost, ki prihaja iz okolja. O antioksidantih je bilo narejenih ogromno raziskav in študij, saj so bistvenega pomena za naše zdravje in vitalnost, imajo zavirajoč vpliv na rakave celice, staranje in bolezni nasploh.(1) Betulin in betulinska kislina iz brezinega lubja nas varujeta pred škodljivimi prostimi radikali, saj sodita med antioksidante oziroma lovilce prostih radikalov.(2) V diplomski nalogi smo izolirali betulin in betulinsko kislino iz lubja breze s superkritično ekstrakcijo s CO2. Poskuse smo opravili pri različnih temperaturah, tlakih in času, da smo ugotovili, pri katerih pogojih je izkoristek najboljši. Najboljši izkoristek smo dobili pri ekstrakciji, ki je potekala 2 uri pri 80°C in tlaku 300 bar. K superkritičnemu CO2 smo dodali tudi kotopili metanol in etanol ter primerjali rezultate. Dobljene produkte smo nato analizirali s HPLC, kjer smo predhodno s standardom betulina in betulinske kisline določili vrednosti na kromatogramih pri valovni dolžini 215 nm in z računalniško integracijo ploščin izračunali maso aktivnih komponent na gram ekstrakta pri različnih pogojih in topilih. Določili smo tudi kinetiko poteka ekstrakcije.
Keywords: betulin, betulinska kislina, ekstrakcija, breza, superkritični fluid
Published: 23.12.2010; Views: 1767; Downloads: 126
.pdf Full text (2,64 MB)

40.
Topnost rastlinskih olj v zgoščenih plinih
Neven Tutnjević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je bila izmerjena topnost rastlinskih olj (sončnično, sojino, kokosovo in palmino olje) v zgoščenih plinih. Topnost sončničnega in sojinega olja v propanu smo merili pri temperaturah 25 in 40oC ter pri tlakih od 1 do 20 bar, topnost sončničnega in sojinega olja v žveplovem heksafluoridu pri temperaturah 25 in 40oC ter tlakih od 1 do 500 bar in topnost palminega in kokosovega olja v žveplovem heksafluoridu pri temperaturah 40 in 60 oC pri tlakih od 1 do 500 bar s pomočjo statično-analitične metode. Izmerjeni podatki nam služijo za načrtovanje visokotlačnih procesov.
Keywords: fazna ravnotežja, rastlinska olja, sub in superkritični fluidi, propan, žveplov heksafluorid
Published: 31.03.2011; Views: 2071; Downloads: 164
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica