| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 188
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja
Mojca Hraš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Keywords: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Published: 20.10.2020; Views: 184; Downloads: 31
.pdf Full text (2,17 MB)

2.
Hydrothermal processes for conversion of lignocellulosic biomass to value-added compounds
Tanja Milovanović, 2020, doctoral dissertation

Abstract: In this doctorial dissertation subcritical water processes of lignocellulosic biomass to obtain value-added compounds are studied. The doctorial dissertation is divided into four main parts. In the first and second part of dissertation, model compounds (standards of cellulose and sugars and chestnut tannins) were primarly used in order to better understand processes of real biomass material. The degradation of cellulose and different sugars was performed in batch reactor with subcritical water. The different reaction temperatures and times were used. The main phases, such as water-soluble fraction, acetone-soluble fraction and solid residue were separated and analysed. The analysis of water-soluble phase was done by HPLC equipped with UV and RI detector, while acetone-soluble phase of cellulose was analysed by GC-MS. Total sugar content was determined by the phenol-sulphuric acid colorimetric method. The properties of char, obtained using cellulose as a treated material, such as: specific surface area, pore volume and pore diameter were determined by gas adsorption method. A water-soluble phase mainly consists of sugar monomers and monomer degradation products such as 5-hydroxymethylfurfural (5-HMF), furfural, erythrose, sorbitol, 1,6-anhydroglucose, glycolaldehyde, glycerlaldehyde, 1,3-dihydroxyacetone, pyruvaldehyde, formic, levulinic, lactic, oxalic and succinic acids, while acetone-soluble phase, referred to also as bio-oil, consists of furans, phenols, carboxylic acids, aldehydes, ketones and high molecular compounds. The reaction mechanism of cellulose and sugars in subcritical water has been proposed based on the obtained results. Furthermore, the results from cellulose and sugar hydrothermal degradation were utilized in further work to determine which industrially interesting products could be obtained by hydrothermal processing of paper waste in subcritical water. The optimum conditions ( temperature and reaction time), which gave us the highest yield of base chemicals (furfural, 5-HMF, levulinic acid) were determined. Sweet chestnut (Castanea Sativa) bark contains high level of tannins and various phenolic compounds which can be utilized in pharmaceutical, cosmetic, nutritional and medical purposes. The sweet chestnut tannins extract and sweet chestnut bark were used as materials highly rich in bioactive compounds for subcritical water processes which are presented in the second part of doctorial dissertation, respectively. The spectrophotometric methods were used to determine total tannins, phenols and carbohydrates content and antioxidant activity. The identified compounds were ellagic and gallic acid, ellagitannins (vescalagin, castalagin, 1-o-galloyl castalagin, vescalin and castalin), sugars (maltose, glucose, fructose and arabinose) and sugar derivatives (5-HMF, furfural and levulinic acid). The results obtained from hydrothermal hydrolysis were compared to results from acid hydrolysis. Finally, the optimization of reaction parameters of subcritical water processes has been done aiming to obtain the product highly rich in ellagic acid. Subcritical water extraction of horse chestnut (Aesculus hippocastanum) parts such as seeds, seed shell, bark and leaves was described in the third chapter of dissertation. The detected compounds in extracts, such as escins, esculin, fraxin, phenolic compounds (chlorogenic, neochlorogenic and gallic acids) and furfurals (5-hydroxymethyfurfural, furfural, and methylfufrual) are quantified using HPLC. The last part of dissertation proposes extraction of cocoa shell using green technologies (supercritical CO2 and subcritical water extraction) and also conventional methods (Soxhlet extraction with hexane and extraction with 50 % acetone) to obtain bioactive compounds in order to compare the results. The detected compouns were methylxanthines, phenolic compounds, sugars, fatty acids.
Keywords: Subcritical water, biomass, biowaste, extraction, hydrothermal degradation, hydrolysis, bioactive compounds.
Published: 16.10.2020; Views: 242; Downloads: 42
.pdf Full text (6,32 MB)

3.
Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki
Aleksandra Verdnik, 2020, master's thesis

Abstract: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije. V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Keywords: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Published: 08.10.2020; Views: 158; Downloads: 0
.pdf Full text (3,85 MB)

4.
Razgradnja PVC odpadkov s hidrotermičnimi procesi
Ana Marija Črešnar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Polivinilklorid (PVC) je eden izmed najbolj uporabljenih kloriranih plastik, ima zelo širok spekter uporabe, saj je cenovno zelo ugoden in se zaradi svojih lastnosti zelo dobro obnese kot material za različne izdelke. Prisoten je v številnih industrijah kot tudi v vsakdanjem življenju, kjer PVC izdelke najdemo v različnih oblikah. Še posebej pa je pomembno kako ravnamo s PVC odpadki, saj nepravilno ravnanje z njimi lahko povzroči velike okoljske in zdravstvene probleme. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na razgradnjo PVC – ja s hidrotermičnimi procesi v pod- in nadkritični vodi. Eksperimente smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju. Preizkušali smo vpliv temperature in časa na razgradnjo PVC-ja. Eksperiment smo izvajali pri temperaturi 400 °C, 425 °C ter času 30 in 60 min pri konstantnem razmerju material/ voda (4,5g/ 20mL). Po degradaciji smo dobili razgradne produkte v štirih fazah: plinski, oljni, trdni in vodni fazi. Produkte smo nato analizirali s plinsko kromatografijo masno spektrometrijo (GC/MS) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Količino kloridnih ionov v vodni fazi smo določili z obarjalnimi titracijami. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da velik del kloridnih ionov ostane v vodni fazi in da razgradnja PVC – ja kljub zelo visokim temperaturam ni popolnoma.
Keywords: Polivinilklorid, hidrotermični procesi, odpadna embalaža, razgradnja, dekloriranje
Published: 08.10.2020; Views: 77; Downloads: 0
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Biološka aktivnost naravnih ekstraktov iz začimb
Vito Prša, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Promoviranje zdravega načina življenja je privedlo do tega, da čedalje več ljudi preprečuje oz. zdravi bolezni po naravni poti. V večini primerov za to uporabljajo rastline in začimbe. Namen diplomske naloge je bil, ugotoviti biološko aktivnost ekstraktov iz treh različnih začimb: kumine, čilija ter cimeta. Za separacijo biološko aktivnih komponent smo izvajali Soxhlet in konvencionalno ekstrakcijo, z različnimi topili ob različnih pogojih. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo spektrofotometričnih metod določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov, antioksidativno, antiinflamatorno ter antihiperglikemično aktivnost. Najvišji izkoristek smo dosegli pri konvencionalni ekstrakciji, kjer smo kot topilo uporabljali 50% vodno raztopino acetona. Prav tako smo ugotovili, da izkoristek narašča s temperaturo premosorazmerno. Vsebnost totalnih fenolov je najvišja v ekstraktu cimeta, ki smo ga dobili s Soxhlet ekstrakcijo. Najvišjo vsebnost totalnih flavonoidov smo zabeležili v ekstraktih kumine, in sicer pri 60°C ter s 50% vodno raztopino acetona kot topilom. Najbolj antioksidativno so delovali ekstrakti cimeta, najvišja vrednost je bila zabeležena v čistovodnem ekstraktu pri 60°C. Antiinflamatorna aktivnost je bila najvišja pri kumini, pri 40°C, kjer smo kot topilo uporabili čisti aceton. Ugotovili smo, da je antihiperglikemična aktivnost najvišja pri cimetovem ekstraktu, kjer smo pri 80°C kot topilo uporabili čisto vodo. Z diplomskim delom smo potrdili, da so izbrane začimbe res biološko aktivne in pozitivno vplivajo na zdravje človeka.
Keywords: ekstrakcija, biološka aktivnost, cimet, kumina, čili
Published: 08.10.2020; Views: 115; Downloads: 37
.pdf Full text (1,70 MB)

6.
Suspenzije naravnih barvil: vpliv surovin, hidrokoloidov ter antioksidantov na kvaliteto končnih produktov
Urša Stradovnik, 2019, master's thesis

Abstract: Mnoga podjetja so se v zadnjih letnih usmerila v razvoj naravnih barvil, saj ljudje dandanes izbirajo hrano in pijačo, ki vsebuje čim manj umetnih snovi. Vitiva d.d. je podjetje, kjer se ukvarjajo z razvojem tekočih in praškastih produktov iz naravnih pigmentov. Ker omenjenega področja še niso imeli popolnoma raziskanega, smo se v okviru magistrskega dela ukvarjali z razvojem suspenzij in praškastih produktov iz kurkumina, ß karotena in annatta. Večina naravnih pigmentov je v njihovi naravni obliki nestabilnih, vendar jih je mogoče z uporabo ustreznih tehnoloških operacij pretvoriti v stabilnejšo obliko. Enkapsulacija je metoda, ki omogoča zaščito naravnih pigmentov, saj se aktivna komponenta ujame v sekundarni material. Eksperimentalni del je zajemal razvoj tekočih in praškastih formulacij s pomočjo testiranja različnih hidrokoloidov (gumi arabika, modificiran škrob (HI CAP in Purity gum), pektin, citrusne vlaknine), različnih medijev (saharoza, glicerol, maltodekstrin, glukozni sirup), stabilizacije z različnimi antioksidanti (askorbinska kislina, mešani tokoferoli 70, Inolens 4 ali rožmarinov ekstrakt) za različne izbrane pigmente (kurkumin, ß karoten, annatto). Suspenzije smo pripravili s krogličnim mlinom (bead mill), praškaste produkte pa z razpršilnim sušilnikom (spray dryer). Pripravljenim suspenzijam in prahom smo določili vsebnost kurkumina, ß karotena ali biksina. Z analizatorjem velikosti delcev (PSD) smo izmerili velikost ter določili porazdelitev delcev v suspenziji. Obstojnost in intenzivnost pigmenta smo preverili v dveh aplikacijah. V magistrskem delu smo dokazali, da so raztopine iz enkapsuliranih pigmentov veliko bolj intenzivne barve, kot pa raztopine iz osnovnega pigmenta. Ugotovili smo, da se je kot najprimernejši hidrokoloid izkazal modificiran škrob HI CAP. Citrusne vlaknine in pektin pa smo izločili iz nabora ustreznih hidrokoloidov, saj je suspenzija iz omenjenih hidrokoloidov na krogličnem mlinu postala zelo viskozna. Za najustreznejši medij smo izbrali saharozo in glukozni sirup, saj so raztopine, ki so vsebovale omenjena medija, bile najdlje časa intenzivne barve. Pri določevanju ustreznega antioksidanta v raztopinah ß karotena smo ugotovili, da so se najbolje izkazali mešani tokoferoli s koncentracijo 1750 ppm, glede na pigment.
Keywords: naravna barvila, enkapsulacija, kroglični mlin, razpršilni sušilnik, hidrokoloidi, antioksidanti
Published: 10.01.2020; Views: 508; Downloads: 0

7.
Bentonit kot adsorbent za separacijo kovinskih ionov iz vodnih raztopin
Jaka Kugler, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja s težkimi kovinami in reševanje le te problematike na učinkovit in hkrati ekonomsko sprejemljiv način, predstavlja vedno večji izziv v današnjem času. V diplomski nalogi smo preučevali adsorpcijske lastnosti bentonita za adsorpcijo kovinskih ionov (železo, baker, svinec) iz vodne raztopine. Masne koncentracije kovinskih ionov v raztopini smo določili z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES). Prav tako smo preučili karakteristike samega bentonita (velikost delcev, zeta potencial, specifična površina, volumen por). Karakterizacija je pokazala, da je v našem vzorcu bentonita povprečni zeta potencial - 0,257 mV in povprečna velikost delcev 1657 nm. Ugotovili smo, da s spreminjanjem pH raztopin Fe2+, Cu2+ in Pb2+ ionov, bentonit najbolje adsorbira pri pH vrednosti 7. Spreminjali smo tudi koncentracije samih raztopin z Fe2+, Cu2+ in Pb2+ ionov v območju od 1 mM do 13 mM in izmerili, da ima bentonit največjo kapaciteto pri koncentraciji 13 mM. Prav tako smo preizkusili medsebojni vpliv ionov na adsorpcijo in ugotovili, da je učinkovitost adsorpcije vseh treh ionov nad 99 %. Iz rezultatov diplomskega dela lahko sklepamo, da je bentonit odlična izbira za odstranjevanje železovih, bakrovih in svinčevih ionov iz vode.
Keywords: adsorpcija, bentonit, težke kovine, zeta potencial, ICP OES
Published: 10.10.2019; Views: 492; Downloads: 91
.pdf Full text (2,56 MB)

8.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih
Denisa Krevh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Keywords: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Published: 10.10.2019; Views: 369; Downloads: 52
.pdf Full text (3,38 MB)

9.
Adsorpcija ionov težkih kovin na zeolit
Urban Šket, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je rezultat preučevanja adsorpcije težkih ionov Pb2+, Cu2+ in Fe2+ na zeolit. Ker so ti ioni zelo močni onesnaževalci okolja, se pojavlja vprašanje kako zaščititi naravo pred njihovimi škodljivimi vplivi. Ena iz med možnosti je adsorpcija ionov na močen adsorbent, kar je v našem primeru zeolit. Tako je bistveno, da dobro spoznamo zeolit, preučimo njegovo strukturo in lastnosti, ter nato z različnimi kemijskimi analizami določimo, kakšne zmožnosti adsorpcije ima zeolit. Namen diplomske naloge je bil določiti adsorpcijske lastnosti zeolita v raztopini za adsorpcijo ionov težkih kovin ( Cu2+, Fe2+, Pb2+ ), določiti masne koncentracije kovinskih ionov z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES), ter preučiti specifiko samega zeolita (zeta potencial, specifična površina, velikost delcev). Za ugotavljanje adsopcijskih lastnosti zeolita smo spreminjali dva ključna parametra, koncentracijo raztopine težkih ionov, ter pH raztopine. S spreminjanjem teh parametrov smo prišli do ugotovitve, da so najbolj optimalni pogoji za adsorpcijo pri koncentraciji 13 mM in pri pH vrednosti 7. S preiskovanjem vpliva koncentracije težkih ionov na adsorbent smo ugotovili, da uspešnost adsorpcije pri višji koncentraciji upada, izjema je le baker. Pri spreminjanju pH vrednosti, pa se je izkazalo, da pH nima takšen velik vpliv na adsorpcijo kot jo ima koncentracija, saj smo ugotovili, da se adsorpcijska sposobnost malo zmanjša le pri zelo nizki pH vrednosti ( pH = 2,5 ). Ugotavljali smo tudi medsebojni vpliv ionov na učinkovitost adsorpcije ionov na zeolit, pri čemer se je izkazalo, da mešanica ionov v raztopini dobro vpliva na adsorpcijo, saj je bila v našem primeru učinkovitost adsorpcije za vse tri ione nad 99%.
Keywords: adsorpcija, zeolit, ioni težkih kovin, zeta potencial, koncentracija, pH raztopine
Published: 10.10.2019; Views: 293; Downloads: 50
.pdf Full text (2,44 MB)

10.
Adsorpcija kovinskih ionov na žlindro
Mihael Irgolič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje z odpadnimi vodami predstavlja velik delež onesnaževanja narave. V teh odpadnih vodah se pogosto nahajajo tudi težke kovine, ki jih moramo zaradi ogrožanja okolja, živali in ljudi iz vode odstraniti. Kot poceni metoda za odstranjevanje težkih kovin iz vode, se je uveljavila adsorpcija. V iskanju učinkovitih ter poceni adsorbentov, se je dobro izkazala tudi žlindra, ki je stranski produkt pri proizvodnji jekla. V diplomskem delu predstavljamo rezultate raziskave adsorpcijskih lastnosti bele žlindre. Žlindri smo najprej določili specifično površino BET, volumen por, premer por, velikost delcev in zeta potencial. Nadalje smo preučevali vpliv pH in koncentracije na adsorpcijo železovih, bakrovih in svinčevih ionov. Hkrati smo preučili še medsebojni vpliv izbranih ionov na adsorpcijo. Preučevali smo učinkovitost in kapaciteto adsorpcije in iz rezultatov ugotovili, da pH minimalno vpliva na adsorpcijo bakra in železa, svinec pa ima adsorpcijski maksimum pri pH 7. Pri preiskovanju vpliva koncentracije smo ugotovili, da učinkovitost adsorpcije s koncentracijo narašča za svinec, na baker in železo pa skoraj ne vpliva, saj je bila učinkovitost v območju koncentracij od 1 mM do 13 mM 100 %. Medsebojni vpliv ionov daje pozitivne rezultate na učinek adsorpcije.
Keywords: adsorpcija, žlindra, težke kovine, zeta potencial, BET
Published: 17.09.2019; Views: 371; Downloads: 44
.pdf Full text (718,54 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica