| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 148
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Konkurenčnost slovenske žagarske industrije v eu
Damjan Lesnjak, 2022, master's thesis

Abstract: Slovenska primarna lesnopredelovalna industrija je pomemben vezni člen v gozdno lesni verigi, ki je od vsega začetka doživela številne spremembe. Proizvodi in lesni ostanki, ki jih industrija proizvede so vstopna surovina ne samo za nadaljnjo lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko itd. Učinkovito delovanje primarne lesnopredelovalne industrije ima ravno zaradi tega velik in pomemben vpliv na trajno rabo lesa in krožno gospodarstvo. Pravilna uporaba lesa omogoča dolg življenjski cikel izdelkom, ki bi se lahko ob neustrezni rabi (kot energent) prehitro zaključil. Pred 20-imi leti so se razmere v pohištveni in gradbeni industriji izredno poslabšale. Žagarska industrija je bila posledično prisiljena v boj za preživetje, zaradi česar je zaostalo vlaganje v posodabljanje tehnologije. V zadnjem obdobju lesnopredelovalna industrija napreduje, vendar še zdaleč nismo tam, kjer bi morali biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo lesnopredelovalno industrijo boljše razvito. Spodbudno je, da se zmanjšuje izvoz hlodovine in da smo pričeli hlodovino tudi uvažati. Sami ne premoremo niti enega visokozmogljivega žagarskega obrata, v katerem bi predelali 500.000 m3 hlodovine. Z združevanjem žagarskih obratov, ali z vzpostavitvijo visokozmogljivih žagarskih obratov bi kazalo oblikovati lastno prodajno verigo, vendar ne tako, da bomo nato izdelke z višjo stopnjo obdelave uvažali nazaj v Slovenijo. Vsekakor je potrebno stopnjo obdelave lesa dvigniti na višjo raven s čimer se omogočijo multiplikatorji, poveča se dodana vrednost, poveča se število zaposlenih, krepi se know-how, ki temelji za lastnem razvoju novih izdelkov. V nalogi smo analizirali stanje slovenske primarne lesne industrije z namenom ugotoviti glavne vrzeli in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi panogami v Sloveniji. V nalogi so opredeljene glavne ugotovitve raziskave, opravljene v Sloveniji, rezultate pa smo primerjali s stanjem žagarske industrije v EU.
Keywords: gozdnatost, uvoz in izvoz hlodovine, lesnopredelovalna industrija, žagarstvo, proizvodnja žaganega lesa.
Published in DKUM: 24.06.2022; Views: 107; Downloads: 15
.pdf Full text (2,78 MB)

2.
Vzdržljivost podjetniške aktivnosti : GEM Slovenija 2021
Miroslav Rebernik, 2022

Abstract: Raziskava GEM omogoča bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti, kot ga lahko zagotovijo drugi statistični viri, predvsem tisti, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih s strani obstoječih podjetij. S posameznikom v središču raziskovanja, GEM namreč zajame tudi njegov odnos do podjetništva, njegove ambicije in usposobljenost za podjetništvo, njegovo dojemanje odnosa družbe do podjetništva, pa tudi posameznike v vseh fazah podjetniškega procesa, od začetnih razmislekov, da bi se podali na podjetniško pot, do ustanovitve podjetja, poslovanja, rasti in prenehanja poslovanja. Raziskovalna ambicija GEM je, da bi v čim več državah meril ključne elemente družbenega odnosa do podjetništva, podjetniško aktivnost in razlike v aspiracijah posameznikov ter zaznaval vplivne dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost. Vse to z namenom zagotavljanja platforme za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast ter odkrivanja političnih ukrepov za krepitev podjetništva. GEM je razvil ustrezno metodologijo, ki je skladna konceptualnemu okviru GEM in je sposobna dati vpogled v družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upoštevaje stopjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 253; Downloads: 23
.pdf Full text (10,70 MB)
This document has many files! More...

3.
Resilience of Entrepreneurial Activity : GEM Slovenia 2021, Executive Summary
Miroslav Rebernik, 2022

Abstract: The GEM survey provides a deeper insight into national entrepreneurship and its characteristics than can be provided by other statistical sources, especially those based solely on data obtained from existing enterprises. With the individual at the heart of the research, GEM also covers his attitude towards entrepreneurship, his ambitions and qualifications for entrepreneurship, his perception of society's attitude towards entrepreneurship, as well as individuals at all stages of the entrepreneurial process, until the establishment of the company, business growth and termination of business. GEM's research ambition is to measure key elements of society's attitudes towards entrepreneurship, entrepreneurial activity and differences in individuals' aspirations in as many countries as possible, and to identify influential factors that encourage or hinder entrepreneurial activity. All this in order to provide a platform for assessing the impact of entrepreneurial activity on economic growth and to identify policy measures to strengthen entrepreneurship. GEM has developed an appropriate methodology that is consistent with the GEM conceptual framework and is able to provide insight into the social, cultural, political and economic context, taking into account the level of development of each national economy and the development of key business conditions.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 172; Downloads: 3
.pdf Full text (1,25 MB)
This document has many files! More...

4.
Dinamično podjetništvo in pomen hitro rastočih podjetij za gospodarstvo
Anđela Teslić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo je dinamičen proces povečevanja bogastva. Zato pravimo, da je podjetništvo družbena funkcija ustvarjanja novih vrednot s kreativnim kombiniranjem poslovnih virov. Podjetništvo se kaže kot pripravljenost prevzeti pobudo, aktivirati socialno-ekonomski mehanizem in zavestno tvegati pri pretvorbi idej v nove poslovne podvige. Pomeni opažanje poslovnih priložnosti in vlaganje v nov poslovni podvig, ki bi prispeval ne le podjetniku, temveč tudi gospodarstvu države, v kateri deluje (Avlijaš & Avlijaš, 2018). Podjetništvo je samo po sebi pomembno ne le za podjetnike same in industrijo, v kateri delujejo, temveč tudi za gospodarstvo države, v kateri delujejo. Z naraščajočim pomenom podjetništva smo prišli do izjemnega pomena tipa podjetništva, ki mu rečemo dinamično podjetništvo. V teoretičnem delu smo razložili pomen dinamičnega podjetništva in dinamičnega podjetnika. Dinamično podjetništvo je termin, ki se nanaša na hitro rastoča podjetja in je v zadnjem obdobju dodatno vplivalo na rast in razvoj gospodarstva. Prav zato je treba biti pozoren na dinamično podjetništvo, hitro rastoča podjetja in njihov pomen za gospodarstvo. Pojasnili smo opredelitev hitro rastočih podjetij in vpliv na njihovo ustvarjanje in preživetje, pa tudi ključne kazalnike, ki kažejo, da je podjetje postajalo hitro rastoče. V empiričnem delu smo analizirali razpoložljive podatke iz AJPES-a v različnih korakih, s katerimi smo lahko prikazali vpliv in pomen dinamičnega podjetništva za gospodarstvo. Osredotočili smo se na primerjavo ključnih kazalnikov skozi določena obdobja.  
Keywords: dinamično podjetništvo, rast podjetij, gospodarstvo, hitro rastoča podjetja
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 246; Downloads: 51
.pdf Full text (1009,92 KB)

5.
Rast samozaposlovanja: vpliv brezposelnosti na pojav freelancerjev v državah eu
Doris Fesel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Keywords: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 215; Downloads: 38
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Izzivi in načrtovanje nasledstva v družinskem podjetju Lorbek & CO. d. o. o.
Gregor Lorbek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Družinska podjetja so ključen del vsakega gospodarstva in se srečujejo z edinstvenimi, njim specifičnimi izzivi. V diplomskem projektu smo te izzive podrobneje predstavili in posvetili posebno pozornost problematiki nasledstva, saj ga številni avtorji opredeljujejo kot enega največjih in ključnih strateških izzivov družinskega podjetništva, ki se mu je potrebno začeti posvečati že zgodaj. Pregled vseh možnih načinov prenosa podjetja in pravočasen proces uvajanja naslednika sta za uspešno izvedbo nasledstva. Veliko prednosti, ki jih imajo družinska podjetja, izhaja iz družine same. Odnosi v družini tudi močno vplivajo na uspeh poslovanja družinskega podjetja, zato smo jih v tem diplomskem projektu podrobno obdelali in predstavili. V empiričnem delu smo podrobneje predstavili družinsko podjetje Lorbek & CO. d. o. o., njegove probleme, odnose znotraj družine in prihodnje načrte za prenos podjetja. Ugotovili smo, da se je podjetje že začelo ukvarjati z uvajanjem naslednika in ima dobre možnosti za uspeh.
Keywords: družinsko podjetništvo, odnosi v družini, nasledstvo, prenos podjetja
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 257; Downloads: 9
.pdf Full text (1,07 MB)

7.
Razvijanje in ohranjanje konkurenčne prednosti na primeru slovenskega podjetja
Petra Kirbiš, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pomen konkurenčne prednosti in njegov vpliv na uspešnost in rast posameznih podjetij se je v zadnjih nekaj letih precej povečal. Podjetja ne glede na njihovo velikost, lokacijo in panogo se morajo s tem dejavnikom soočiti in ga uresničiti. Samo prepoznavanje elementov, ki bi nam pri doseganju konkurenčnega položaja pripomogli, pa lahko predstavlja izziv. Na trgih so konkurence velike, saj obstaja veliko enakovrednih tekmecev, ki proizvajajo in prodajajo izdelke za odjemalce. Pomembno je, da podjetja osvojijo načine, kako to opraviti boljše kot konkurenca, prav tako pa morajo biti pazljivi in se zaščititi pred raznimi posnemalci. Pri tem si lahko pomagajo s strategijami, konkurenčnimi viri ter raznimi izolacijskimi mehanizmi. V diplomski nalogi bomo zgoraj omenjene dejavnike spoznali na osnovi teorije, nato pa spoznano še podkrepili na primeru uspešnega slovenskega podjetja Steklarna Rogaška d. o. o.. Pri tem bomo v aplikativnem delu spoznali sam način poslovanja podjetja ter ugotovili kako jim je skozi pretekla leta uspelo osvojiti konkurenčnost na svetovnem trgu. Na koncu diplomske naloge bomo izpostavili ključne kompetence za doseganje konkurenčne prednosti, ki jih uresničujejo v izbranem podjetju.
Keywords: konkurenca, konkurenčna prednost, trajna konkurenčna prednost, strategije, izolacijski mehanizmi, človeški viri, organizacijski viri
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 298; Downloads: 39
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Podjetništvo v novi stvarnosti : GEM Slovenija 2020
Miroslav Rebernik, 2021

Abstract: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 18.05.2021; Views: 529; Downloads: 31
URL Link to file

9.
Entrepreneurship in a New Reality : GEM Slovenia 2020, Executive Summary
Miroslav Rebernik, 2021

Abstract: Entrepreneurship is the strongest driver of economic growth and development and has a very large impact on overall social development. The Global Entrepreneurship Monitor (GEM) has a history of 22 years of entrepreneurship research, with a special focus on the earliest stages, when business opportunities are perceived and individuals decide whether to engage in entrepreneurship. Their direct living environment, especially the prevailing cultural values, the company's tendency to entrepreneurship and the orderliness of the business environment, have a great influence on the involvement of individuals in entrepreneurial activities. Accordingly, the conceptual framework of GEM is set, which enables the treatment of individuals and their attitude towards entrepreneurship, perception of entrepreneurship and involvement in the establishment and / or ownership and management of a company. With its help, we can therefore gain a deeper insight into national entrepreneurship and its characteristics and a more complete picture than can be provided by various statistical sources based solely on data obtained from existing companies.
Keywords: global entrepreneurial monitor, entrepreneurship, total early entrepreneurial activity, economic development, entrepreneurial ecosystem
Published in DKUM: 18.05.2021; Views: 482; Downloads: 12
URL Link to file

10.
Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetij
Blaž Frešer, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP. Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja. Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Keywords: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Published in DKUM: 22.04.2021; Views: 720; Downloads: 167
.pdf Full text (5,11 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica