1. Genetska struktura in raznolikost nekaterih tradicionalnih genotipov sliv (Prunus domestica L., Prunus cerasifera Ehrh. in Prunus spinosa L.) : doktorska disertacijaTina Ternjak, 2024, doctoral dissertation Abstract: Slovenia has a unique blend of climatic, soil, geographic and historical factors that fostered a rich tradition of plum cultivation and utilization. This study was set up to achieve following objectives: 1. assess the genetic diversity of 124 accessions of the three Prunus species (P. domestica L., P. cerasifera Ehrh., and P. spinosa L.); explore the possible contribution of P. cerasifera and P. spinosa to the ancestry of P. domestica; examine the genetic relationships and variability among the prevalent P. domestica material distributed in Slovenia. A combination of genetic markers, including 11 SSRs (UDP96-005, BPPCT034, EMPAS12, UCD-CH17, EMPAS06, EMPAS11, EMPAS14, BPPCT014, BPPCT025, CPSCT026 and CPPCT006) and three universal cpDNA markers (HK, K1K2 and VL), were chosen alongside flow cytometry. The analysis identified ten cpDNA haplotypes, which were grouped into three clusters using Unweighted Neighbor-Joining (NJ) analysis. All 11 SSR primer pairs exhibited polymorphism, revealing 116 unique genotypes and a total of 328 alleles, indicating considerable diversity with an average of 29.82 alleles per locus. Bayesian analysis distinguished two ancestral populations across all analyzed species. Principal Coordinate Analysis (PCoA) reflected the clustering observed in the Bayesian analysis. When analyzing individual set of P. domestica material, Bayesian analysis also distinguished two ancestral populations across, with PCoA confirming the results of Bayesian analysis. The NJ analysis categorized 71 P. domestica accessions into three clusters with numerous subgroups, reflecting a high genetic diversity. The majority of accessions aligned with traditional pomological groups, such as common prunes, mirabelle plums and greengages.
Genetic diversity parameters were analyzed for the 42 diploid P. cerasifera genotypes. A relatively high diversity levels were found, resulting in 135 alleles, with high average values for alleles per locus (10.38), effective number of alleles (Ne = 5.22), expected heterozygosity (He = 0.77), observed heterozygosity (Ho = 0.64) and PIC value (0.754). In addition, 32 private alleles were found in 20 accessions. Bayesian analysis of the P. cerasifera material revealed three ancestral populations, corroborated by Principal Coordinate Analysis, while an NJ analysis grouped the accessions into three clusters based on the origin of the accession. This study identified valuable local landraces within the P. domestica pool, including traditional prunes or Bluish plums, which are of great genetic interest. Furthermore, the integration of complementary methods facilitated the differentiation of the three species and provided insights into the origin of plum. The findings will be crucial in comprehending the diversity of Slovenian plum germplasm, improving conservation efforts, recovering local genotypes and enriching existing collections of plant genetic resources. Keywords: Prunus spp., plum, genetic resources, genetic diversity, genetic structure, cpDNA, SSR Published in DKUM: 24.07.2024; Views: 160; Downloads: 35 Full text (12,26 MB) |
2. Vpliv različnih načinov sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri navadni bodiki ( Ilex aquifolium L.) : diplomsko deloUrška Modrič, 2023, undergraduate thesis Abstract: V letu 2023 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije in vpliv tipa brstov (apikalni in aksilarni) na vzpostavitev tkivne kulture navadne bodike (Ilex aquifolium L.). Za razkuževanje smo uporabili dve različni sterilizacijski sredstvi, dikloroizocianurno kislino (DICA) in natrijev hipoklorit (NaClO), v različnih koncentracijah in z različnim časom tretiranja. V raziskavo je bilo vključenih 640 brstov, na katerih smo skupno opravili 7 različnih načinov sterilizacije. Vse brste smo predhodno tretirali v 70-% etanolu za 40 sekund. Razkužene brste smo prenesli na osnovno gojišče McCown Woody Plant in spremljali rast. Ugotovili smo, da tako način sterilizacije kot tudi tip brstov vplivata na pridobljeno število vitalnih poganjkov. Skupno smo uspešno sterilizirali 22 brstov. Za uspešnejše so se izkazali apikalni brsti. Pri primerjavi sterilizacijskih sredstev se je tretiranje z DICA izkazalo za uspešnejše, pridobili smo 18 vitalnih brstov. Najuspešnejša je bila sterilizacija brstov z DICA in časom tretiranja 5 minut, kjer smo pridobili 7 vitalnih brstov. Keywords: sterilizacija, tkivne kulture, bodika, in vitro, brsti Published in DKUM: 08.01.2024; Views: 326; Downloads: 31 Full text (1,45 MB) |
3. Vpliv izhodiščnega materiala in različnih načinov razkuževanja na vzpostavitev tkivne kulture jagodnjaka ( fragaria x ananassa duchesne) : diplomsko deloSergeja Lešnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V letu 2023 je bil na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izveden
poskus, v katerem se je ugotavljalo kateri način razkuževanja rastlinskega materiala je
najbolj optimalen za kasnejšo uspešno vegetativno razmnoževanje jagodnjaka, Fragaria
× ananassa Duchesne v in vitro razmerah. Drug namen raziskave je bila primerjava
uspešnosti razkuževanja glede na izvor nabranega materiala (rastline, ki rastejo v
zaščitenem prostoru v primerjavi s tistimi, ki rastejo na prostem). Za razkuževanje sta
bili uporabljeni natrijev hipoklorit (NaClO) in dikloroizocianurna kislina (DICA) v različnih
koncentracijah ter časih tretiranja, skupaj 4 različna obravnavanja. Razkuženi izsečki so
bili nameščeni na osnovno MS gojišče brez dodanih rastnih regulatorjev, po treh tednih
so bili vsi izsečki prestavljeni na gojišče, kateremu je bil dodan antibiotik Cefotaxime
sodium. Izkazalo se je, da je to preprečilo propad tistih rastlin, ki so že pokazale potencial
in začele z rastjo, vendar je bilo tekom inokulacije zaznati bakterijske okužbe. V raziskavi
je bilo ugotovljeno, da tako način razkuževanja, kot izvor rastlinskega materiala vplivata
na število dobljenih vitalnih poganjkov. Pri izsečkih jagodnjaka iz zaščitenega prostora je
V
bil uspeh razkuževanja 13,3 % oz. 16 izsečkov, iz nezaščitenega prostora pa 3,3 % oz. 4
izsečki. Med različnimi obravnavanji se je kot najbolj uspešno izkazalo razkuževanje s
sredstvom DICA in časom tretiranja 1,5 min, kjer je bil uspeh 3,75 % (9 vitalnih izsečkov).
Pri uporabi 1,5 % NaClO in 1,5 min, je bil uspeh 2,08 % oz. 5 vitalnih izsečkov. Pri ostalih
dveh obravnavanjih je bil uspeh 1,25 %. Keywords: jagodnjak, Fragaria × ananassa, in vitro, razkuževanje, tkivne kulture Published in DKUM: 11.10.2023; Views: 545; Downloads: 57 Full text (1,49 MB) |
4. Vpliv načina izolacije DNA iz svežih in liofiliziranih listov slive (Prunus domestica L.) na uporabnost DNA za nadaljnje genetske analizeNika Šenveter, 2022, master's thesis Abstract: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru (laboratorij za genetiko) opravili poskus, kjer smo proučevali vpliv petih različnih metod izolacije DNA (izolacija s CTAB iz svežih in liofiliziranih listov, izolacija s CTAB in dodanim PIA reagentom, izolacija z Genomic DNA Purification Kit - Monarch® ter izolacija z GenEluteTM Plant Genomic DNA Miniprep Kit - Sigma®) iz listov slive (Prunus domestica L.) na kakovost izolirane DNA. Rezultati so pokazali, da ima način izolacije statistično značilen vpliv na čistost in koncentracijo DNA. Najčistejša DNA je bila izolirana s kompletom Sigma, pri katerem je povprečna vrednost spektrofotometrije odstopala od optimalnega razmerja A260 / A280 le za 0,17. Med izolacijami DNA po metodi CTAB je bila najvišja povprečna koncentracija DNA izmerjena pri izolaciji s CTAB in dodanim PIA reagentom (486,4 ng/µL), najnižja pa pri izolaciji s CTAB iz liofiliziranih listov (256,5 ng/µL). Pri izolaciji DNA s kompletom Monarch je bila izmerjena višja povprečna koncentracija (18,09 ng/µL) kot pri kompletu Sigma (8,92 ng/µL). Keywords: izolacija DNA, CTAB, Prunus domestica, čistost DNA, koncentracija DNA Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 778; Downloads: 60 Full text (2,47 MB) |
5. Mikropropagacija koščičarjevMetka Šiško, 2022 Abstract: Mikropropagacija je osnovna tehnika rastlinskih tkivnih kultur. Je način hitrega vegetativnega razmnoževanja rastlin v laboratoriju. Razmnoževanje lesnatih rastlin z mikropropagacijo je v večini primerov veliko težavneje kot mikropropagacija zelnatih rastlin. Najbolj težavna je prva stopnja mikropropagacije, kjer razkužujemo rastlinski material. Pri drevesih, ki rastejo na prostem, lahko naletimo tudi na notranje okužbe, ki jih z metodami površinske sterilizacije ne moremo odstraniti. Pri lesnatih rastlinah je lahko težavna tudi stopnja koreninjenja. Vsak genotip ima svoje zahteve, zato moramo optimalni postopek proučiti za vsakega posebej. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že več let raziskujemo postopke za uspešno razmnoževanje koščičarjev in vitro. Največ raziskav je narejenih na marelici, češnji in slivi, zato je mikropropagacija teh vrst v monografiji bolj natančno opisana. Prvi del monografije je pregled posameznih stopenj mikropropagacije, vključno z opisom laboratorija in potrebne opreme za delo s tkivnimi kulturami. Monografija bo služila tudi kot učno gradivo za študente pri predmetih iz rastlinske biotehnologije in rastlinskih tkivnih kultur. Keywords: in vitro razmnoževanje, Prunus, rastlinske tkivne kulture, koščičarji, mikropropagacija Published in DKUM: 29.06.2022; Views: 978; Downloads: 158 Full text (44,15 MB) This document has many files! More... |
6. Zbirka računskih nalog iz genetikeMetka Šiško, 2022 Abstract: Zbirka računskih nalog iz genetike je učno gradivo, namenjeno študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru pri predmetih iz genetike. V publikaciji so zbrane računske naloge iz poglavij molekulske genetike, transkripcije in translacije, zapisa gamet in potomstva pri križanjih z neodvisnimi in vezanimi geni ter naloge iz računanja frekvenc alelov in genotipov v populacijah. Nekatere naloge pri posameznem poglavju vsebujejo postopek reševanja, pri vseh nalogah pa je na koncu dodan odgovor. Naloge je avtorica zbirala več let svojega poučevanja na fakulteti in so namenjene utrjevanju snovi obravnavane pri predavanjih. Keywords: molekulska genetika, populacijska genetika, križanja, krvne skupine, spolno vezano dedovanje Published in DKUM: 29.06.2022; Views: 1020; Downloads: 163 Full text (3,70 MB) This document has many files! More... |
7. Hellebours niger : systematics, ecology, pollination and production technologyAndrej Šušek, 2021 Abstract: The scientific monograph covers the botanical classification of the genus Helleborus L. and the Christmas rose species (Helleborus niger L.), which has undergone numerous changes throughout its botanical history. The Christmas rose is becoming increasingly important in the ornamental plant market. Its characteristic flowering in the coldest months of the year represents a great advantage over many other species of ornamental plants. As the Christmas rose does not require high temperatures to start flowering, its cultivation can be considered affordable and environmentally friendly. The supply of attractive varieties is likely to be one of the key factors that will affect its popularity in the future. The number of genetically improved (bred) varieties is limited on the market, so selective breeding of Christmas rose will become inevitable in the future. The presented results of pollination analyses, related to insect activity, are important for breeding. Observations indicate that the Christmas rose is an entomophilous and a predominantly allogamous species. Knowledge of plant ecology and cultivation technology will also be exceptionally important. In intensive cultivation, the production technology for Christmas roses is still to a large extent incomplete. The monograph includes scientific findings on the ecology and biology of the Christmas rose, its reproductive processes, and the production technology for potted plants. The monograph also presents the results of the study on the effects of beneficial microorganisms (bacteria and endomycorrhizal fungi) on the growth and development of seedlings from in vivo and in vitro environments. The results of the study indicate that biotisation is a useful technology and that inoculation with specific microorganisms has a beneficial effect on growth. Keywords: Christmas rose, Helleborus niger L., systematic, pollination, cultivation, beneficial microorganisms Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1261; Downloads: 148 Full text (21,26 MB) This document has many files! More... |
8. Vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) na rast in razraščanje pri mikropropagaciji sliv (Prunus domestica L.)Marko Šalamun, 2021, master's thesis Abstract: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) in njihovih koncentracij na rast in razraščanje poganjkov ter na pojav vitrifi-kacije sliv v tkivni kulturi. Uporabili smo predhodno sterilizirane in vitro poganjke sliv. Pripravili smo 4 različna gojišča. Gojišče G0 je bilo kontrolno gojišče (brez doda-nih rastnih hormonov), gojišče G1 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l meta-topolina, gojišče G2 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 0,50 mg/l BAP in gojišče G3, ki smo mu dodali 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l BAP. Ugotovili smo, da dodani citokinini pozi-tivno vplivajo na prirast mase sliv in število novih poganjkov. Največji povprečni pri-rast mase sliv je bil pri gojišču G2 (1,54 g), najmanjši pa pri kontrolnem gojišču G0 (0,13 g). Največje povprečno število poganjkov je bilo na gojišču G2 (5,37). Pri 5-odstotni stopnji tveganja ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik glede vpliva koncentracije dodanih citokininov na prirast mase sliv in število poganjkov pri po-sameznem gojišču. Pojav vitrifikacije ni bil prisoten pri nobenem obravnavanju. Keywords: sliva, mikropropagacija, citokinini, meta-topolin, BAP Published in DKUM: 17.06.2021; Views: 1054; Downloads: 124 Full text (1,24 MB) |
9. Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojevDamjana Veber, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami. Keywords: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov Published in DKUM: 02.10.2020; Views: 1007; Downloads: 124 Full text (2,92 MB) |
10. Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojihPatricija Ramšak, 2020, undergraduate thesis Abstract: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2. Keywords: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja Published in DKUM: 30.09.2020; Views: 1165; Downloads: 112 Full text (2,01 MB) |