| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 55
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) na rast in razraščanje pri mikropropagaciji sliv (Prunus domestica L.)
Marko Šalamun, 2021, master's thesis

Abstract: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) in njihovih koncentracij na rast in razraščanje poganjkov ter na pojav vitrifi-kacije sliv v tkivni kulturi. Uporabili smo predhodno sterilizirane in vitro poganjke sliv. Pripravili smo 4 različna gojišča. Gojišče G0 je bilo kontrolno gojišče (brez doda-nih rastnih hormonov), gojišče G1 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l meta-topolina, gojišče G2 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 0,50 mg/l BAP in gojišče G3, ki smo mu dodali 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l BAP. Ugotovili smo, da dodani citokinini pozi-tivno vplivajo na prirast mase sliv in število novih poganjkov. Največji povprečni pri-rast mase sliv je bil pri gojišču G2 (1,54 g), najmanjši pa pri kontrolnem gojišču G0 (0,13 g). Največje povprečno število poganjkov je bilo na gojišču G2 (5,37). Pri 5-odstotni stopnji tveganja ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik glede vpliva koncentracije dodanih citokininov na prirast mase sliv in število poganjkov pri po-sameznem gojišču. Pojav vitrifikacije ni bil prisoten pri nobenem obravnavanju.
Keywords: sliva, mikropropagacija, citokinini, meta-topolin, BAP
Published: 17.06.2021; Views: 89; Downloads: 31
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojev
Damjana Veber, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami.
Keywords: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov
Published: 02.10.2020; Views: 175; Downloads: 43
.pdf Full text (2,92 MB)

3.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Keywords: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Published: 30.09.2020; Views: 228; Downloads: 57
.pdf Full text (2,01 MB)

4.
Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojev
Anja Mesiček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Keywords: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Published: 23.09.2020; Views: 141; Downloads: 29
.pdf Full text (2,14 MB)

5.
Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjev
Anja Kac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Keywords: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Published: 07.09.2020; Views: 175; Downloads: 51
.pdf Full text (4,75 MB)

6.
Vpliv v gojišče dodanih avksinov in tretiranja s temo na koreninjenje marelice v tkivni kulturi
Katja Horvat, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede raziskali vpliv avksinov IBA in NAA ter vpliv teme na rast in razvoj korenin pri marelici (Prunus armeniaca L.) v in vitro razmerah. Uporabili smo poganjke marelice, ki so že rastli v tkivni kulturi. Kontrolno gojišče G0 ni vsebovalo avksinov. Gojišče G1 je vsebovalo 1 mg/l IBA, G2 2 mg/l IBA, G3 4 mg/l IBA, G4 0,2 mg/l NAA in G5 1 mg/l NAA. Za vsak tip gojišča smo pripravili 60 kozarčkov. Poganjke smo pustili na gojišču za koreninjenje tri tedne. Polovico kozarčkov (30) smo prekrili z alufolijo in jih po sedmih dneh odkrili (tema). Na kontrolnem gojišču je bil delež ukoreninjenja 9,1-odstoten. Najvišji delež (100 %) ukoreninjenja je bil na gojišču G1, ki je bilo izpostavljeno temi. Najnižji delež ukoreninjenja (11,5 %) pa je bil na gojišču G5 na svetlobi. Koncentracija avksina je statistično značilno vplivala na število korenin. Pri dodanem avksinu IBA je bilo povprečno število korenin 3,260, v temi pa 2,544. Pri dodanem avksinu NAA je bilo povprečno število korenin 0,452, v temi pa 1,095. Ugotovili smo tudi, da dodatek avksina NAA statistično značilno vpliva na pojavljanje kalusa, dodatek avksina IBA pa ne.
Keywords: marelica, mikropropagacija, in vitro, koreninjenje
Published: 02.09.2020; Views: 155; Downloads: 37
.pdf Full text (1,11 MB)

7.
Uporaba mikrosatelitskih molekulskih markerjev za analizo genetske sorodnosti pomembnejših medvrstnih križancev črnega bezga (sambucus nigra l.) z javanskim (sambucus javanica blume) in modrim bezgom (sambucus cerulea raf.)
Urša Deban, 2020, master's thesis

Abstract: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah.
Keywords: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR
Published: 18.06.2020; Views: 290; Downloads: 104
.pdf Full text (1,34 MB)

8.
Določanje genetske sorodnosti med habatom (Sambucus ebulus L.) in njegovimi križanci JA x EB ter JA x (JA x EB) s pomočjo molekulskih markerjev
Žiga Aubreht, 2019, master's thesis

Abstract: Rod bezeg (Sambucus L.) je pester rod, ki po najnovejših sistematikah obsega devet vrst. Bezgi dobro uspevajo v skoraj vseh podnebnih razmerah. Zaradi velike morfološke pestrosti in prilagojenosti na različne ekološke razmere je razlikovanje med posameznimi vrstami pogosto zelo težavno. Bezgi so vsestransko uporabni: skoraj vsi deli rastline se lahko uporabljajo za različne industrijske namene, v ljudskem zdravilstvu in prehrani, mnoge vrste pa so lahko tudi zanimive okrasne rastline. Z namenom oblikovanja nove genetske in fenotipske variabilnosti ter povečanja mase in kvalitete pridelka so nastali številni medvrstni križanci. Habat (S. ebulus L.), ki je eden od treh avtohtonih vrst bezga pri nas, je zelnata trajnica z značilnim vonjem socvetij, plodov in listov. Glavni cilj magistrskega dela je bil s pomočjo molekulskih markerjev določiti genetsko sorodnost med habatom in njegovimi neposrednimi križanci (JA × EB) in križanci povratnega križanja z javanskim bezgom (S. javanica Blume) –JA × (JA × EB). Najožja genetska sorodnost je bila ugotovljena med neposrednimi križanci. Potomci povratnega križanja z javanskim bezgom so tvorili genetsko dokaj sorodno, vendar ločeno skupino.
Keywords: bezeg, Sambucus ebulus, habat, molekulski markerji, SSR
Published: 03.12.2019; Views: 455; Downloads: 58
.pdf Full text (648,46 KB)

9.
Vpliv načina sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri breskvah (Prunus persica l.)
Marta Guček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2018 in 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opravili poskus sterilizacije brstov in iniciacije tkivne kulture pri breskvah. V poskusu leta 2018 smo od 243 uspešno sterilizirali 5 brstov (tretiranje z dikloroizocianurno kislino (DICA 7 minut). Leta 2019 smo poskus ponovili, vključili smo 339 brstov (zaprtih in odprtih) vinogradske breskve iz genske banke koščičarjev na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za sterilizacijo smo uporabili razkuževalni sredstvi DICA (tretiranje 3, 5 in 6 minut) in 5 % natrijevega hipoklorita (tretiranje 5 in 7 minut). Primerjava sterilizacije zaprtih in odprtih brstov je pokazala, da je bila uspešnejša sterilizacija pri odprtih brstih. Pri zaprtih brstih je prišlo do hitrega propadanja zaradi okužb. Z uporabljenimi načini sterilizacije smo uspešno vzpostavili sterilno kulturo. Najuspešnejša je bila sterilizacija z DICA 6 minut (2019) pri odprtih brstih, kjer smo dobili 2 sterilna in vitalna brsta.
Keywords: breskev / in vitro / brsti / sterilizacija / tkivne kulture
Published: 22.08.2019; Views: 548; Downloads: 103
.pdf Full text (642,54 KB)

10.
Primerjava koncentracij in čistosti dna izolirane iz brstov (generativnih in vegetativnih) in listov (svežih, posušenih in liofiliziranih) bezga (sambucus nigra l.)
Špela Jelen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (laboratorij za genetiko) najprej izolirali DNA s CTAB metodo iz vegetativnih in generativnih brstov ter iz svežih, posušenih in liofiliziranih listov črnega bezga (Sambucus nigra). Primerjali smo koncentracije in čistost DNA. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti iz katerih vzorcev smo dobili največjo koncentracijo DNA in iz katerih vzorcev je bila DNA najbolj čista. Koncentracije DNA smo izmerili s fluorimetrom, čistost pa s spektofotometrom in kvalitativno z agarozno elektroforezo. Ugotovili smo, da so bile največje koncentracije DNA pridobljene iz posušenih listov s povprečno vrednostjo 706,07 ng/µL. Najmanjše koncentracije DNA pa so bile izolirane iz svežih listov, s povprečno vrednostjo 301,13 ng/µL. Med vegetativnimi in generativnimi brsti ni bilo statistično značilnih razlik v koncentraciji in čistosti DNA. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik v čistosti med svežimi, posušenimi in liofiliziranimi listi. Najbližje optimalnemu razmerju A260/A280 so bili vzorci iz posušenih listov, s povprečnim razmerjem 2,08. Zaključili bi lahko, da dobimo največje koncentracije DNA iz posušenih listov, ki so se v našem primeru sušili dva tedna na zraku
Keywords: Sambucus nigra L., izolacija DNA, brst, svež, posušen, liofiliziran list, koncentracije DNA
Published: 22.08.2019; Views: 461; Downloads: 52
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica