1. Multilingual Communication and Court Interpreting in Slovenia : Challenges and PerspectivesVlasta Kučiš, Miha Šipec, Natalia Kaloh Vid, 2026 Opis: This book focuses on court interpreting, an interesting and upgrowing area of research in translation studies as a relatively young interdisciplinary science. Court intepreting is compulsory in asylum proceedings, police interrogations, court hearings, and healthcare when foreign citizens are involved who do not speak or understand Slovenian as the official language. This increased interest stems from the fact that recently many countries which previously had limited experience with foreign citizens are now facing increasing economic migration, which poses certain challenges and requires appropriate language policies and additional training for court interpreters. Court interpreters are experts and specialists in multilingual mediation who act as intermediaries between the court as a state institution and foreign citizens who are unfamiliar with legal and regulatory proceedures and do not understand or speak the language of the judiciary, which is in our case Slovenian. This interdisciplinary book seeks ways and means to improve cooperation between court interpreters and legal experts. The discussion focuses on the establishment and development of intercultural legal interpreting clinics, which enable training and education of future interpreters and lawyers, and the results of research in the light of the international TRANSLaw project.
Ključne besede: court interpreting, multilingual communication in criminal proceedings, intercultural legal clinic, international criminal law, cooperation between legal professionals and court interpreters, Convention for the Protection of Human Rights, Directive 2010/64/EU, the right to use one's own language
Objavljeno v DKUM: 14.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (3,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Minimum age of criminal liability of childrenMaša Kočivnik, Miha Šepec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Accusing the perpetrator of criminal responsibility makes sense only if he understands the significance of his actions. Since it is a generally accepted fact that children are not capable of developing culpable responsibility until a certain age, practically every criminal law in the world sets an age limit up to which criminal responsibility cannot be attributed to a child. Until a certain age, the child is not mentally developed and mature enough to be able to understand the consequences of his behaviour, and thereby, he develops guilt in the criminal law sense, which deserves the criminal law repression of the state. The question remains, what should be the age up to which the child does not answer for committing a crime? In this chapter, the authors examine this question. At the same time, we wonder whether it is fair and just that a child who commits a serious crime, while being aware that his behaviour is evil (so he actually understands the consequences of his action), is not criminally responsible just because he has not yet reached the objectively set age in the Criminal Code.
Ključne besede: culpability, age limitation, Slovenian criminal procedure, responsibility of parents, criminal code
Objavljeno v DKUM: 17.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (414,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sankcioniranje "prihodnjega zločina": problematika virtualne otroške pornografije : problematika virtualne otroške pornografijeSara Sumer, 2025, magistrsko delo Opis: Številne mednarodne konvencije, kot tudi kazenskopravna zakonodaja držav po svetu, definira otroško pornografijo kot gradivo, ki prikazuje mladoletnika (osebo, mlajšo od osemnajst let) med spolnim dejanjem ali pa spolne organe te osebe z nekim spolnim namenom. Definicije med seboj nekoliko variirajo, vendar pa se še večja težava in razlikovanje pojavi pri pojmu virtualne otroške pornografije, ki jo identični pravni viri definirajo v veliki večini kot vsebine, ki prikazujejo mladoletnike (torej osebe mlajše od osemnajst let), ki pa niso resnične, ampak v celoti računalniško ustvarjene. To je vrsta otroške pornografije, ki se nahaja predvsem na spletu, najdemo pa jo tudi v fizični obliki (na primer japonski stripi – mange). Nekatere države sankcionirajo in v celoti prepovedujejo virtualno otroško pornografijo, spet druge jo dovoljujejo in v njej ne vidijo ničesar spornega. V veliki meri pa sankcioniranje te temelji na strahu pred ''prihodnjim zločinom''. Oblasti se bojijo, da bi gledanje takih vsebin, čeprav slednje ne prikazujejo dejanskih otrok in s tem tudi nimamo dejanskih žrtev iz pravnega vidika, kljub temu negativno vplivalo na percepcijo posameznikov in kako ti vidijo otroke. Obstajajo raziskave, ki potrjujejo ta strah in kažejo, da so tisti pedofili, ki so bili izpostavljeni virtualni otroški pornografiji, nato bili motivirani na njeni podlagi, da napadejo in zlorabijo otroke v resničnem svetu, izven računalniškega zaslona. Na drugi strani pa obstajajo povsem nasprotujoče raziskave, ki trdijo, da ne obstaja povezava med tem, kaj nekdo gleda ter tem, kako se bo v prihodnosti obnašal. Vse naj bi bilo po njihovem mnenju odvisno od osebnosti vsakega posameznika, njegovih vrednot, odnosa do prava in tako naprej, ne pa od tega ali gledajo virtualno otroško pornografijo ali ne. Prav to je glavna problematika tega področja. Glede na med seboj nasprotujoče si raziskave, stoji argument strahu na izjemno tankem ledu, kar pomeni, da ne bi smel biti dovolj za sankcioniranje tako širokega pojma, kot je virtualna otroška pornografija, ki lahko obsega številne vsebine, ki morda sploh ne bi smele biti opredeljene kot takšne. Zakonodaje držav po svetu se razlikujejo med seboj glede tega, kaj sploh spada pod virtualno otroško pornografijo, ali naj bi se slednja sankcionirala, ali je sploh družbeno sporna, kako naj bi se jo sankcioniralo za najvišjo raven učinkovitosti in tako naprej. Težko najdemo določen del te problematike, kjer se med seboj strinjajo. To ne velja le za zakonodaje, ampak kot že omenjeno tudi za raziskave na drugih področjih izven pravne stroke, kot je na primer psihologija. Niti tam se ne morejo zediniti glede tega, kakšen vpliv ima gledanje določenih vsebin in izpostavljenost posameznika tem na njegovo vedenje in ali to povečuje možnost protipravnih ravnanj, povezanih s temi vsebinami, v prihodnosti. Vsa nasprotovanja, dileme in še zmeraj nerešena vprašanja nas lahko pripeljejo do zaključka, da dokler nimamo trdnejših dokazov o vplivu virtualne otroške pornografije na pedofile in tudi otroke, nimamo podlage za njeno pravno sankcioniranje.
Ključne besede: pravno varstvo otrok, virtualna otroška pornografija, otroška pornografija, prihodnji zločin, otroška pornografija na spletu
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (673,02 KB) |
4. Kriva ovadba za kaznivo dejanje in stigmatizacija posameznika v družbenem okolju : magistrsko deloMarinja Kuhnar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kaznivo dejanje krive ovadbe kot specifično obliko zlorabe kazenskega pregona, ki ima lahko resne posledice za posameznika in negativno vpliva na delovanje pravne države. Analiza magistrskega dela je osredotočena na pravno opredelitev kaznivega dejanja krive ovadbe, njegove konstitutivne elemente ter razmejitev do sorodnih kaznivih dejanj, zlasti obrekovanja in krive izpovedbe.
Posebna pozornost je namenjena zahtevnosti dokazovanja krivde, ki predstavlja enega temeljnih elementov navedenega kaznivega dejanja. Podrobneje so obravnavani direktni naklep, zavest o neresničnosti navedb in voljna komponenta – torej namen sprožiti kazenski postopek zoper osebo, za katero naznanitelj ve, da kaznivega dejanja ni storila.
Ključna elementa kaznivega dejanja krive ovadbe sta (1) zavest storilca, da ovadena oseba ni storila kaznivega dejanja in (2) zavedanje o neresničnosti navedb, ki jih podaja izključno z namenom, da zoper ovadeno osebo sproži kazenski postopek. Prav ti elementi ločujejo kaznivo dejanje krive ovadbe od dobronamernih, a neutemeljenih ovadb.
Poseben pomen se pripisuje utemeljitvi, zakaj je pomembno, da je kaznivo dejanje krive ovadbe izrecno urejeno v Kazenskem zakoniku. Jasna in nedvoumna pravna opredelitev prispeva k varovanju posameznikove pravne varnosti ter integritete kazenskega postopka. Le s takšno opredelitvijo je mogoče učinkovito razlikovati med dobronamernimi, a neutemeljenimi ovadbami, ter tistimi, katerih cilj je zloraba pravosodnega sistema.
Kriva ovadba kot zloraba kazenskega pregona ne povzroča zgolj hudih posledic za posameznika, temveč spodkopava tudi temeljna načela pravne države. Zato se naloga osredotoča tudi na družbene in psihološke posledice neupravičenega vpletanja posameznika v kazenski postopek, pri čemer so posebej izpostavljene stigmatizacija, izguba ugleda in socialna izključenost.
Naloga osvetljuje tudi učinkovitost zaščitnih mehanizmov, ki jih slovenski pravni red zagotavlja posamezniku v primeru neutemeljenega kazenskega pregona.
Ključne besede: kazenska odgovornost, kriva ovadba, kaznivo dejanje, kazenski postopek, pravni vidik stigmatizacije, zloraba kazenskega postopka, dokazni standard v kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Učinki novele kz-1h na sodno prakso in pravna varnost pri obravnavi spolnih deliktov v sloveniji: kritična analiza modela afirmativnega soglasja : kritična analiza modela afirmativnega soglasjaUrh Kundih, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kritično analizo modela afirmativnega soglasja kot novega pristopa h kazenskopravni obravnavi spolnih kaznivih dejanj, ki ga je v slovenski pravni red uvedla novela Kazenskega zakonika (KZ-1H). Sprejeta zakonodajna sprememba pomeni odmik od tradicionalnega modela prisile in uveljavitev koncepta, po katerem je za obstoj kaznivosti ključno pomanjkanje jasnega, aktivnega in prostovoljno izraženega soglasja. Cilj reforme je bil okrepitev pravnega varstva žrtev ter poudarek na pomenu spolne samoodločbe, vendar ta nova ureditev hkrati odpira številna pravna vprašanja, zlasti glede dokaznih standardov, razlage soglasja in zagotavljanja pravne varnosti obdolžencev.
Teoretični del naloge analizira zgodovinski razvoj in temeljne značilnosti treh prevladujočih modelov pristopa do obravnave spolnih deliktov: modela prisile, modela veta (»ne pomeni ne«) in modela afirmativnega soglasja (»ja pomeni ja«). Primerjalna obravnava osvetljuje razlike v pravnem razumevanju soglasja ter izpostavlja posledice, ki jih imajo izbrani modeli za definicijo kaznivosti, dokazovanje v kazenskem postopku ter uresničevanje procesnih pravic obdolžencev.
V okviru primerjalne analize naloga predstavi tudi izkušnje držav, kot so Švedska, Nemčija in Avstrija, ki so že uzakonile različne oblike modelov soglasja. Analiza pokaže, da takšne reforme praviloma prispevajo h krepitvi družbene zavesti o pomenu spolne avtonomije ter k učinkovitejši zaščiti žrtev. Obenem pa izpostavi izzive, kot so kompleksnost dokazovanja odsotnosti soglasja, tveganje subjektivnih in arbitrarnostnih interpretacij vedenja žrtev ter napetosti med zagotavljanjem pravičnega postopka in učinkovitim kazenskim pregonom spolnih deliktov.
Ključne besede: spolni delikti, afirmativno soglasje (»ja pomeni ja«), Novela KZ-1H, Dokazni standardi, interpretacija soglasja, spolna samoodločba, pravna varnost, soglasje.
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (821,84 KB) |
6. Legal aspects of cyberwarfare and cyberwarfare crimes : criminal law analysis and dilemmas in the legal system of the European UnionMiha Šepec, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The goal of this chapter is to analyse the substantive legal content regarding cyberwarfare attacks and crimes, present procedural measures of cooperation in criminal matters for the purpose of prosecuting such crimes, and examine European Union’s (EU) institutions for cooperation in such criminal matters. It should be emphasised that cyberwarfare does not have a single, clearly established legal definition. In most cases, cyberwarfare attacks refer to forms of cyberattacks that are already known, and which most EU Member States have already defined as criminal acts. The specifics of cyberwarfare are, thus, that it is connected with the army of an individual country, which then configures a military operation; and that the range and scope of the offence are significantly wider, as cyberwarfare attacks focuses on more important targets with significantly more repulsive motives, such as paralysing a country’s national security via attacks on its infrastructure and technological centres. The focus of the legal analysis is placed on the EU legislation and United Nations (UN) conventions, with particular interest on the legal definitions of terms connected to cyberwarfare (e.g. cyberattack, cyber espionage, and cyber-spying), understanding in which legal documents these terms are defined, and if these documents are legally binding to EU Member States. The study proves that cyberwarfare attacks are treated in the EU as crimes with a cross-border dimension of such nature and impact that they need special treatment, that is, they require a harmonising legislation at the EU level to prosecute such crimes more efficiently.
Ključne besede: cyberwarfare, cyberattack, defence policy, legal framework, criminal law, European Union
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (439,06 KB) |
7. Rule of law in Slovenia and within the criminal law – the impact of non-government organisations on criminal law legislationMiha Šepec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: rule of law, principle of legality, legislative procedure, criminal law, sexual offences, judicial independence, legal accountability, fundamental rights, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (119,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Protecting childrenʹs rights in civil, criminal and international law - under a touch of digitalizationznanstvena monografija Opis: The publication focuses on the crucial topics of protecting children's rights in civil, criminal, and international law. In today's rapidly evolving digital landscape, ensuring the well-being and rights of children has become more complex yet paramount. This comprehensive exploration delves into the multifaceted legal frameworks and challenges surrounding children's rights in various legal domains. From issues of custody and education to juvenile justice and international treaties, this book offers insights into the evolving landscape of child protection laws. With a keen focus on navigating the digital age's influence on children's rights, this publication serves as a valuable resource for legal professionals, policymakers, educators, and advocates dedicated to safeguarding the rights and welfare of children.
Ključne besede: civilno pravo, kazensko pravo, mednarodno pravo
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,75 MB) |
9. Manipulacija trga finančnih instrumentov z uporabo spletnih platformMelanija Lango, Miha Šepec, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek analizira učinkovitosti veljavne zakonodaje na področju naraščajoče grožnje tehnološkega manipuliranja na trgu finančnih instrumentov v ZDA in Sloveniji. Nedavna manipulacije delnice GameStopa, ki je bila aprila 2020 vredna le 2,80 dolarja, po ravnanju špekulantov na forumu Reddit pa se je njen tečaj povzpel za skoraj 700 odstotkov, je opozorila na sivo cono v pravnem sistemu ZDA. Ravnanje odpira vprašanje, ali dogovarjanje na spletnih forumih, kot je Reddit, sploh izpolnjuje znake kaznivega dejanja tržne manipulacije in ali bi morali moderatorji spletnih forumov omejiti tovrstno komunikacijo. Trenutno veljavna zakonodaja EU za razliko od ZDA deluje preventivno pred prenapihnjenostjo tečajev delnic s samodejnimi sistemi. Ti namreč začasno ustavijo trgovanje z vrednostnimi papirji, ki na seji narastejo za 10 odstotkov, in nato spet pri prirastu za 5 odstotkov. Vendar varovala niso vedno dovolj, pomembna je tudi učinkovita in jasna zakonodaja, ki odvrača tovrstno manipulacijo in varuje celovitost trga finančnih instrumentov.
Ključne besede: finančni instrument, zloraba trga, delniški trgi, tržna manipulacija, spletne platforme
Objavljeno v DKUM: 18.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (576,37 KB) |
10. Kibernetski kriminal in ukrepi pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev ter pravica do zasebnosti : magistrsko deloLuka Šijanec, 2025, magistrsko delo Opis: Predmetno magistrsko delo v kontekstu kibernetskega kriminala obravnava problematiko varstva pravice do zasebnosti v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja komunikacijskih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Zaradi samega načina delovanja sodobne družbe v smislu globoke prepletenosti z informacijsko tehnologijo, je tako tudi samoumevno, da se zaradi vse večje povezanosti sveta, kot tudi uporabe informacijskih tehnologij oz. storitev, povečuje pojavnost kibernetskega kriminala. Za pregon slednjega morajo organi pregona imeti na razpolago ustrezne mehanizme tako v tehničnem smislu, torej tehnično znanje in tehnično opremo za pregon tovrstne specifične oblike kriminala, kot tudi zakonske rešitve v smislu nabora ukrepov, ki jim sploh omogočajo učinkovit pregon kibernetskega kriminala. Tovrstni zakonski mehanizem za učinkovit pregon kibernetskega kriminala med drugim predstavljajo prikriti preiskovalni ukrepi pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Omenjeni ukrepi že zaradi same narave predstavljajo znaten poseg v človekove pravice in svoboščine tistih, zoper katere so odrejeni, predvsem pa v pravico do zasebnosti. Omogočajo namreč pridobivanje širokega nabora podatkov, ki organom pregona dopuščajo intenziven in dodelan vpogled v zasebno življenje posameznikov. Zaradi navedenega je potrebno pravici do zasebnosti v okviru tovrstnih ukrepov nameniti posebno pozornost, za kar je potrebno tudi poznavanja geneze razvoja ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Ta pokaže, da je znaten vpliv na razvoj imela tako sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sodna praksa se na družbene spremembe odziva hitreje kot zakonodajalec. V sedanji slovenski kazensko procesno pravni ureditvi je pravica do zasebnosti ustrezno varovana, saj je zakonodajalec ob zakonskih spremembah ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev sledil sodni praksi in z vsebinskimi omejitvami znatno zvišal raven varstva pravice do zasebnosti. Ob tem pa je za varstvo pravice do zasebnosti pomembno tudi to, da ima nacionalna kazensko procesna pravna ureditev vzpostavljene tudi ustrezne mehanizme varovalk, ki bi naj preprečevale oz. sanirale kršitve človekovih pravic in svoboščin ter dokaznih prepovedi. Primarno vlogo v tovrstnem sankcioniranju kršitev igra ekskluzija dokazov, ki pa je v slovenski kazensko procesno pravni ureditvi relativno stroga, saj naše kazensko procesno pravo ekskluzijo ureja v absolutni obliki, ki načeloma ne dopušča nobenih ekskluzijskih izjem, razen v primeru, ko gre za horizontalna razmerja.
Ključne besede: kibernetski kriminal, pravica do zasebnosti, komunikacijska zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodobne tehnologije, pregon storilcev kaznivih dejanj, ekskluzija dokazov
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,00 MB) |
