1. ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJESabina Padežnik, 2009, diplomsko delo Opis: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti.
V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej.
Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Ključne besede: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 5616; Prenosov: 1024
 Celotno besedilo (2,57 MB) |
2. ANALIZA STRESA V PODJETJU HIT ŠENTILJ D.D. IN PROGRAM PREPREČEVANJANatalija Pučko, 2009, diplomsko delo Opis: Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje prav nasprotno. Stres ljudi spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj zaradi česar je življenje zanimivo. Če je teh dogodkov preveč, se pokažejo kot motnja v zdravju — nespečnost, napetost, glavobol, itd. ter druge bolezni povezane z stresom. Danes je stres dejavnik, ki načne naše zdravje, in če nimamo ustreznih strategij za njegovo upravljanje, lahko uniči vse naše predhodne dosežke.
V sodobnem poslovnem svetu so najbolj uspešni tisti, ki imajo dobre ideje in jih tudi učinkovito uresničijo. To so tisti, ki znajo svoje potenciale čim bolj izkoristiti, navdušiti in prepričati druge. Stres na delovnem mestu pa postaja čedalje večja težava tako za posameznika kot za organizacijo.
Stres povzroča neskladnost med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zavedati se moramo, da na določene dejavnike v podjetju - neustrezna organizacija dela, slaba plača, slaba komunikacija med zaposlenimi in z nadrejenimi, nekorektno poslovanje s strankami, večizmensko delo po dvanajst ur in več, nenagrajevanje, poseganje podjetja v zasebno sfero, preobremenjenost z delom ali preveč enostavno delo - nimamo vpliva.
Stres lahko ima kratkoročni ali dolgoročni odziv. Posamezniki in njihovi delodajalci naj bi kratkoročne simptome jemali resno, pri čemer je treba upoštevati dolgoročne posledice, ne le za posameznika temveč tudi za organizacijo. Stres učinkuje na večino organov in vpliva na najrazličnejša dogajanja v telesu. Telo se na stres odzove tako, da v krvni obtok sprosti hormone. Hormoni lahko povišajo krvni pritisk, utrip srca in frekvenco dihanja. Povečajo se zenice. Takšna oblika odziva se lahko nadaljuje še 24 ur do 48 ur po stresu.
Različni dejavniki vplivajo na stres in tako tudi poznamo več različnih vrst stresa. Razlikujemo pozitiven in negativen stres, naravni in umetni stres, eksogeni in endogeni ter akutni in kronični stres.
Pri odpravi stresnih posledic je pot do uspeha le ena, in sicer je to sprememba načina in stila življenja. Spremeniti moramo sebe. Za dosego cilja moramo pogledati v svojo notranjost, poiskati svoj notranji mir in prehoditi določeno pot v samega sebe. Osnovna zahteva je pozitivno mišljenje.
Ključne besede: Ključne besede:
- stres, - vrste stresa, - simptomi stresa, - stresor, - vzroki stresa, - stres na delovnem mestu, - premagovanje stresa, - preprečevanje stresa.
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 2788; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH KOT AKTIVNOSTI RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV V PODJETJU RADGONSKE GORICE, D.D.Mateja Kežman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Razvoj človeških virov je dolgoročna naložba podjetja in ima pozitiven vpliv na poslovanje podjetja in njegove zaposlene. Temeljna naloga razvoja človeških virov je, da zagotavlja optimalno poklicno-izobrazbeno kvalifikacijsko strukturo vseh zaposlenih, ob hkratnem upoštevanju tako interesov zaposlenih kot tudi interesov podjetja. Človeški viri postajajo najpomembnejši vir vsake organizacije, ker so eden bistvenih dejavnikov za obstoj in razvoj podjetja. Tudi praksa in raziskave dajejo vedno več dokazov, da so človeški viri neprecenljivi vir organizacije in pomembna konkurenčna prednost pred drugimi podjetji. Uspešna podjetja se razlikujejo od manj uspešnih tudi po tem, kaj je podjetje pripravljeno storiti s človeškimi viri, da bodo sposobni in pripravljeni na uspeh. Noben sistem razvoja človeških virov ne bi deloval, če posamezniki ne bi imeli lastnih ambicij, da bi v podjetju napredovali v delovnem, strokovnem in osebnem pogledu. Zato podjetje Radgonske gorice, d.d. izvaja aktivnosti razvoja človeških virov, kot sta izobraževanje in usposabljanje. Izobraževanje in usposabljanje sta vsebinsko pogojeni s potrebami življenja in konkretnega dela človeka z vključitvijo družbenih in človekovih potreb. V svojem bistvu je orientirano na razvijanje delovne zmogljivosti za konkretno delo. Kajti prilagajanja zahtevam in sodobnim razvojnim usmeritvam potekajo zelo počasi. Pri tem smo izpostavili podjetje Radgonske gorice, d.d. kot primer podjetja, ki je na poti k izobraževanju in usposabljanju zaposlenih. S svojim sistematičnim in načrtovalnim izobraževalnim procesom dokazuje, da znanje zaposlenih pomembno vpliva na cilje in rezultate podjetja.
Ključne besede: človeški viri, razvoj človeških virov, izobraževanje, usposabljanje, pristopi k razvoju zaposlenih.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2463; Prenosov: 365
(1 glas)
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. MANAGER IN NJEGOVA ČUSTVENA INTELIGENCAMarija Palko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Čustvena inteligenca ni oblika nadarjenosti, ampak je kombinacija sposobnosti in spretnosti, ki naj bi jih imel vsak človek. Izraz socialna inteligenca se je pojavil leta 1930, leta 1985 pa sta Wayne Leon Payne in podiplomski študent uporabila izraz čustvena inteligenca. Kasneje leta 1990 je Goleman Daniel pisal članke o čustveni inteligenci in tako se je začel pojavljati in uporabljati izraz čustvena inteligenca.
Čustvena inteligenca zajema upravljanje čustev, razumevanje čustev, uporabo in zaznavanje čustev. Gre za štiri veje čustvene inteligence in vsaka od njih opisuje spretnosti, ki tvorijo celotno čustveno inteligenco. Čustvena inteligenca je najpomembnejši dejavnik osebnostne prilagoditve v odnosih in na delovnem mestu. Uporabljamo jo tako na osebni (ko pomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamo drugim) ravni. To tudi pomeni, da je čustvena inteligenca pomembna na vseh področjih v življenju, med drugim tudi vpliva na posameznikovo zdravje.
Čustvena inteligenca pomeni, da razvijamo sposobnosti, ki nam omogočajo učinkovito in produktivno sporazumevanje z drugimi. Med te sposobnosti štejemo, da jasno povemo, kaj mislimo, čutimo in hočemo. Prav tako, da branimo svoje mnenje, ideje, prepričanja, želje in potrebe ter to spoštujemo tudi pri drugih. Managerji v organizaciji vsakemu zaposlenemu določijo njegovo zadolžitev in odgovornost. Pri tem pa običajno manager vpliva na svoje zaposlene z dejavniki kot so: pohvala, nagrada in graja, tekmovanje, sodelovanje in seveda plača. Torej se čustvena inteligenca kaže predvsem v lastnostih, ki se nanašajo na delovanje managerjev v organizaciji. Čustvena inteligenca na delovnem mestu je sposobnost obvladovanja čustev v organizaciji.
V diplomskem seminarju smo torej opisali razliko med managerji in vodji, med čustvi in čustveno inteligenco.
V raziskavi smo anketirali managerje na Koroškem, v katerem je bilo zajetih 177 anketirancev. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, itd. V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo ženske predstavnice managerjev bolje razvite družbene spretnosti in empatijo kot moški predstavniki. Prav tako smo ugotovili, da mlajši managerji reagirajo bolj nepremišljeno kot pa starejši managerji. V korist managerjev, ki delujejo na višji ravni managementa bi izvedla srečanje, da bi jim predstavila, kaj je čustvena inteligenca in kako se jo da izpopolniti.
Ključne besede: manager, funkcije managementa, čustva, čustvena inteligenca, modeli čustvene inteligence.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2401; Prenosov: 396
Celotno besedilo (2,19 MB) |
5. MOTIVACIJA IN NAGRAJEVANJE V PODJETJU FOTO TABOR IN PRINT DIVISIONMateja Žgur, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Motivacija je gibalo človekove dejavnosti. Visoko motiviran zaposlen je zagnan, odgovoren in pripravljen na dodatne napore. K učinkoviti motivaciji in nagrajevanju v podjetju pripomore priprava in razvoj ustrezne motivacijske strukture, kot tudi ustrezen sistem nagrajevanja.
Glavni problem podjetij je še zmeraj, da svojih zaposlenih ne motivirajo dovolj in posledično tudi ne nagrajujejo ustrezno. K uspešnosti in učinkovitosti organizacije še zmeraj veliko prispevata dobro opravljeno delo in zadovoljni zaposleni. Motivirati zaposlene pomeni uporabljati različne motivacijske dejavnike, ki dajejo zaposlenim vzpodbudo, da so pri svojem delu še bolj učinkoviti, kreativni in pa tudi inovativni. Pomembno pa je tudi, da posledično podjetje to učinkovitost, uspešnost in inovativnost ustrezno nagradi. Pa to ne pomeni, da je potrebno to nagraditi z denarjem. Nekateri zaposleni bolj cenijo nefinančne nagrade, ki so morda tudi bolj osebne, kajti če podarimo denar, je najenostavneje. Pri denarju ne rabimo razmišljati, kaj bi morda bilo posamezniku všeč, ali morda, kaj si želi. Ima pa denar tudi krajšo dobo zadovoljstva, kajti denar zaposleni porabi in nanj nekako pozabi. Ko pa zaposleni prejme nefinančno nagrado, pa se mu to nekako bolj vtisne v spomin.
Pri motiviranju in nagrajevanju je pomembno, da vodje spoznajo, kaj si zaposleni želijo in morda, kaj pričakujejo. Tako bosta ta dva sistema v podjetjih tudi uspešna.
V času velike konkurence je za podjetja pomembno, da se na trgu pojavljajo kot zanesljiva in dobra podjetja. To pa lahko dosežejo tudi s tem, da njihovi zaposleni delo opravljajo z veseljem in imajo dobre odnose tako s kupci kot tudi dobavitelji ter so podjetju lojalni.
Zato je v podjetju pomembno, da managerji skrbijo za svoje zaposlene in tudi vlagajo v njih, jih motivirajo in nagrajujejo, vendar pa morajo biti pri tem tudi sposobni poiskati tiste dejavnike motivacije in nagrajevanja, ki zaposlene resnično motivirajo in nagrajujejo. Pomembno pa je tudi, da jih ne motivirajo in nagrajujejo zmeraj na enak način in tako ohranjajo vzdušje in zadovoljstvo v podjetju.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije, nagrajevanje, finančne nagrade, nefinančne nagrade, analiza motivacije in nagrajevanja v podjetjih Foto Tabor in Print Division
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2453; Prenosov: 318
Celotno besedilo (766,68 KB) |
6. USTVARJALNOST IN USTVARJALNO SODELOVANJE SODELAVCEV NA TEMELJU SUBJEKTIVNEGA DOBREGA POČUTJASuzana Stoporko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Brez ustvarjalnosti ni idej, ki bi pripeljale do inovacij, nujnih za preživetje podjetja. Zato pa je pomembna ustvarjalna svoboda. V današnjem času je spodbujanje ustvarjalnosti izrednega pomena, saj zagotavlja obstoj in razvoj podjetij. Za večjo ustvarjalnost zaposlenih je ključnega pomena subjektivno dobro počutje zaposlenih. Diplomski seminar tako obravnava ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje in subjektivno dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ustvarjalno mišljenje, ki ga spodbuja subjektivno dobro počutje, največkrat poteka v fazah, ki jim pravimo priprava, zorenje, razsvetlitev in preverjanje. Pri iskanju idej si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami ustvarjalnega mišljena, ki lahko potekajo skupinsko ali individualno. Vse ideje, ki jih lahko dobimo s tehnikami ustvarjalnega mišljenja, pa niso nujno vedno koristne.
Z raziskavo, ki smo jo izvedli v podjetju Impol d.o.o., smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni ter kakšno je subjektivno dobro počutje zaposlenih. Ugotovili smo, da so anketirani zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni, da radi oblikujejo nove ideje ter jih predstavijo sodelavcem. Z analizo smo ugotovili, da najbolj spodbuja zanimivost dela ustvarjalnost ter plača in druge materialne oblike nagrajevanja. Lestvica zadovoljstva z življenjem je pokazala, da so zaposleni v povprečju zadovoljni z življenjem. Prav tako smo z analizo raziskave ugotovili, da na delovnem mestu prevladujejo prijetni občutki, neprijetni pa so prisotni redko.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje, tehnike ustvarjalnega mišljenja, ustvarjalno mišljenje, subjektivno dobro počutje, pozitivna psihologija.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2539; Prenosov: 401
Celotno besedilo (451,27 KB) |
7. ANALIZA STRESA V IZBRANI ORGANIZACIJIPetra Gams, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Stres je vse večji problem današnjega časa po celem svetu. Stres vsak doživlja drugače, večinoma pa se odraža v čustvenih, telesnih in vedenjskih odzivih. Stresu se ne moremo izogniti, lahko ga le omilimo na različne načine.
Stres na delovnem mestu je eden glavnih težav v organizacijah. Stres na delovnem mestu je zelo pogost pojav, zato je pomembno, da organizacije pravi čas in pravilno uporabljajo metode ali programe za preprečevanje in premagovanje stresa. Delavec, ki je pod stresom, je manj produktiven in pogosteje odsoten z dela zaradi bolezni, kar pripelje do stroškov organizacije.
Raziskava, ki smo jo opravili med zaposlenimi v izbrani organizaciji, je pokazala, da so zaposleni pri delu preobremenjeni, kar pripelje do simptomov, kot so negotovost, napetost in pozabljivost. Zaposleni poznajo načine premagovanja stresa, vendar jih v večini ne izvajajo. Prav tako, pa so zaposleni v izbrani organizaciji nezadovoljni z organizacijo in njenimi načini premagovanja stresa, ker jih izvaja zelo redko ali nikoli. Menimo, da bi stanje v podjetju lahko izboljšala organizacija sama, če bi se bolj potrudila in s predlaganimi programi za premagovanje stresa, le - tega v organizaciji tudi zmanjšala.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stres na delovnem mestu, posledice stresa, premagovanje stresa.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1676; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. ANALIZA MOTIVIRANOSTI SODELAVCEV V PODJETJU INFORMATIKA D.D.Jana Miklavc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Motivacija je eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje boljših rezultatov zaposlenih. Zaposlenim morajo podjetja omogočiti, da opravljajo svoje delo z zadovoljstvom, da se ne ukvarjajo z mislimi o boljšem zaslužku in boljših pogojih v drugem podjetju, hkrati pa jih moramo tudi motivirati, da se osebno razvijejo. Motivirani posamezniki dosegajo boljše rezultate kot nemotivirani, zato morajo managerji motivirati zaposlene v podjetju.
Namen diplomskega seminarja je bil preučitev in analiza motivacije zaposlenih v Informatiki d.d., zato je diplomski seminar sestavljen iz dveh delov. V prvem delu naloge smo podrobneje predstavili motivacijo in motivacijske dejavnike. Prav tako je podrobneje predstavljeno zadovoljstvo pri delu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. V drugem delu diplomskega seminarja pa smo raziskovali ali so zaposleni v Informatiki d.d. dovolj motivirani in zadovoljni pri opravljanju svojega dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo ugotovili stanje motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih s posameznimi dejavniki. Na podlagi vprašalnika smo opisali analizo in ugotovitve raziskave. Podali smo tudi nekaj predlogov izboljšav, s katerimi lahko podjetje poveča motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, da bo organizacija delovala še bolj učinkovito.
Odgovori na posamezna vprašanja so pokazali, da je motivacija v podjetju Informatika d.d. dobra, vendar bi jo lahko še izboljšali ter posameznim dejavnikom motivacije posvetili več pozornosti. Ugotovili smo, da zaposlenim predstavlja plača najmočnejši motivacijski dejavnik, zadovoljni pa so z medsebojnimi odnosi, delovnimi pogoji in delovnim časom. Motivacijo v podjetju lahko izboljšamo z materialnimi ali nematerialnimi dejavniki, saj lahko poleg finančnih nagrad zaposlene večkrat pohvalimo za dobro opravljeno delo, omogočiti pa jim moramo tudi možnost napredovanja in osebnega razvoja.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije, analiza motiviranja v podjetju, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2025; Prenosov: 148
Celotno besedilo (855,66 KB) |
9. POSLEDICE STRESA IN NAČIN PREMAGOVANJA TEGA ZA ZAPOSLENE V SLOVENIJIMarija Toplak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Stres je danes pogosto uporabljen pojem, hkrati pa zanj obstaja mnogo opredelitev. Določena količina stresa je potrebna za motivacijo, stres pa je lahko zaradi različnih stresorjev tudi zdravju škodljiv in nevaren.
Dejavniki v delovnem okolju, ki povzročajo stres, so vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna odgovornost, odgovornost za druge zaposlene, organizacijski dejavniki, nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu ter delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja so stresni življenjski dogodki in napori vsakdanjega življenja.
Posledice stresa so lahko številčne in raznolike, zato lahko govorimo o posledicah stresa za družbo, organizacijo in posameznika. Na ravni družbe se stres občuti kot povečana odsotnost z dela, izguba proizvodnje, zmanjšana produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad ustvarjalnosti in pomanjkanje svežih idej. V organizacijah stres povzroča visoko raven absentizma, visoko fluktuacijo zaposlenih in večje število delovnih nesreč, hkrati pa se zmanjša stopnja produktivnosti, pojavijo se slabši medsebojni odnosi. Na individualni ravni gre za individualno izgubo dohodka in stroške zdravljenja.
Posameznikom so na voljo različne tehnike, ki se lahko uporabljajo za premagovanje stresa: fizične aktivnosti, meditacija, joga, zdravstvena hipnoza, avtogeni trening ter druge. V organizacijah lahko zaposlenim pomagajo premagovati stres s: programi za usposabljanje zaposlenih, kako obvladati stres, programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter programi za pomoč zaposlenim.
Raziskovalni podatki Eurostata kažejo, da tretjina delavcev nima nadzora nad svojim delom.
Ključne besede: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2230; Prenosov: 242
Celotno besedilo (748,78 KB) |
10. ČUSTVENA INTELIGENCA SODELAVCEV NA PODROČJU INFORMATIKEDavid Vincekovič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili čustveno inteligenco kot pomemben del človeške »biti«, ki predstavlja posameznikov pogled na svet, okolico in ljudi okrog nas, hkrati pa vpliva tudi na to, kako nas ljudje iz okolice vidijo in doživljajo. Raziskovanje in uporaba čustvene inteligence je relativno nov pojav v družbi, čeprav je čustvena inteligenca prisotna v človeški kulturi že od samega nastanka civiliziranega človeka. V zadnjem času pa se vse več ljudi zaveda pomembnosti čustvene inteligence na poslovnem in zasebnem področju. Tako na primer vse več delodajalcev išče ljudi, ki so dobri ali celo odlični na področju čustvene inteligence, saj takšni zaposleni doprinesejo organizaciji, v kateri delujejo, veliko več, kot tisti manj vešči na tem področju, saj ne čutijo enake povezanosti s podjetjem, nimajo tako razvitega občutka za odgovornost, so manj uspešni pri samomotivaciji in so tudi manj samoiniciativni.
V nadaljevanju diplomskega seminarja smo podrobneje predstavili komponente čustvene inteligence. Pisali smo o tem, kako jih izboljšati, da se posameznik ne znajde v težavah zaradi nepoznavanja in nezavedanja, kako njegovo vedenje vpliva na okolico, hkrati pa je pri čustveni inteligenci potrebno tudi dodati, da ni pomembno samo kako se posameznik v družbi počuti, ampak tudi kako lahko ta posameznik drugim pomaga, da se bodo tudi oni počutili bolje v družbi, v kateri bivajo. Sledi poglavje, v katerem predstavimo področje informatike in njen pomen v organizacijah.
Empirični del pričujočega diplomskega seminarja predstavljata anketi, ki so ju izpolnili zaposleni na delovnem mestu informatike v podjetju X. Odgovore smo analizirali in predstavili v opisni in grafični obliki. Na podlagi te analize smo potrdili vse na začetku postavljene hipoteze. S tem smo ovrgli problem, da so zaposleni na področju informatike manj vešči v poznavanju in uporabi čustvene inteligence.
Ključne besede: Čustva, čustvena inteligenca, povečanje čustvene inteligence, informatika, informatizacija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1605; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,86 MB) |
