| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
The importance of thermally abnormal waters for bioinvasions - a case study of Pistia stratiotes
Nina Šajna, Tina Urek, Primož Kušar, Mirjana Šipek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Thermally abnormal waters represent safe sites for alien invasive plants requiring warmer conditions than provided by the ambient temperatures in the temperate zone. Therefore, such safe sites are frequently inhabited by tropical and sub-tropical plants. By performing a literature review we assessed that at least 55 alien aquatic plant taxa from 21 families were found in thermally abnormal waters in Europe. The majority of these taxa are submerged or rooted macrophytes. Six taxa are listed as quarantine pests according to EPPO. Among these, Pistia stratiotes is present in seven European countries, most of the records of this presence being recent. We studied P. stratiotes in a thermally abnormal stream where a persistent population was able to survive harsh winters. Models showed that the optimum temperature for P. stratiotes biomass was 28.8 ± 3.5 ◦C. Here, we show that air temperatures had a higher influence on the photosynthetic efficiency of P. stratiotes, estimated by chlorophyll fluorescence measurements, than did water temperatures. Generally, growth, and consequently surface cover for free-floating plants, cannot be explained solely by thermally abnormal water temperatures. We conclude that even though the majority of thermophile alien plant occurrences resulted from deliberate introductions, thermally abnormal waters pose an invasion risk for further deliberate, accidental, or spontaneous spread, which might be more likely for free-floating macrophytes.
Ključne besede: macrophytes, alien invasive plants, chlorophyll fluorescence, plant mass, temperature gradient
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Understorey species distinguish late successional and ancient forests after decades of minimum human intervention : a case study from Slovenia
Mirjana Šipek, Tim Ravnjak, Nina Šajna, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The main species composition drivers in temperate deciduous forests are environmental conditions, a stand's age and the site history, e.g., the succession stage and past land use, as well as disturbance regime and current management. We compared plant species diversity and composition in late successional and ancient forests, co-occurring on the same small river island applying species accumulation curves and nonmetric multidimensional scaling, respectively. Given the island's geomorphological characteristics, we expected these to be very similar before human intervention in the past. The forests experienced differing disturbance regimes in the past, while over the last 30 years, human intervention has been the same and reduced to a minimum. The ancient forest in this study had two major characteristics defining it as old, mature forest: continuity of presence for more than 200 years and specific composition. The late successional forest experienced major disturbance in the 20th century and was allowed natural regeneration by bordering on the ancient forest, representing a potential species pool, and by decades of minimum human intervention. Our results showed that, even though there was no difference in species richness, we could still detect differences between the forests, particularly in the abundance and species composition of the understorey, among which geophytes had the most indicative importance. To make our results useful on a broader scale, we composed from the literature a species list of plants indicative for ancient forest and tested its application. These results are important for distinguishing between old and mature secondary stands and particularly for identifying old forest stands, which should be conserved and, in the case of fragmented landscapes, included in a network connecting forest fragments.
Ključne besede: forest community, successional forest, indicator plants, plant diversity, understorey, geophyte, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Eastward range expansion of the ragweed leaf beetle (Ophraella communa LeSage, 1986) (Coleoptera, Chrysomelidae) in Slovenia
Mirjana Šipek, Eva Horvat, Nina Šajna, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Ambrosia artemiisifolia is North American plant species established and invasive in Europe. In 2013 its natural enemy, chrysomelid beetle Ophraella communa was first recorded in Italy and Switzerland. Since then, it has been spreading spontaneously and unintentionally with transport across Europe. Until now, it has been recorded only in the southwestern part of Slovenia in 2017 and around Ljubljana in 2019. Here we report the first records of O. communa in the north-eastern part of Slovenia. Thirty-four sites with A. artemisiifolia stands were inspected for the presence of any developmental stage of O. communa. Adult beetles and all other developmental stages were registered at two distinct locations near the cities of Celje and Maribor in 2022. One case of predation of Zicrona caerulea on O. communa larva was also observed.
Ključne besede: invasive species, Europe, biocontrol, Ambrosia artemisiifolia, herbivory, predation, Zicrona caerulea
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv svetlobe, hranil in kompeticije na rast tujerodnega indijskega jagodnjaka (Duchesnea indica (Andrews) Teschem.) : magistrsko delo
Maja Kreća, 2023, magistrsko delo

Opis: Indijski jagodnjak (Duchesnea indica (Andrews) Teschem.) je trajna zelnata rastlina iz družine rožnic (Rosaceae), ki izvira iz tropskih gozdnih območij južne in vzhodne Azije. Danes je razširjena po vsem svetu, najdemo jo na rahlo zasenčenih in vlažnih mestih, od gozdnih površin do vrtov in dvorišč. Je pogost plevel in v naših krajih velja za tujerodno invazivno vrsto. V sledeči nalogi smo raziskovali rast indijskega jagodnjaka pod vplivom različne količine dostopne svetlobe in hranil v tleh in ovrednotili vpliv znotrajvrstne in medvrstne kompeticije. Rastline rastoče na soncu so imele večjo biomaso, večje število listov in število rametov kot senčne rastline. Te lastnosti indijskega jagodnjaka smo interpretirali kot fitnes rastline. Največji prirast listov, stolonov in rametov, ter največjo svežo in suho maso indijskega jagodnjaka smo zabeležili na soncu z večjo količino hranil v tleh. Opazili smo značilen odziv indijskega jagodnjaka na zmanjšano razpoložljivost svetlobe, in sicer so rastline v senci razvile daljše listne peclje. Indijski jagodnjak v kompeticiji z ekološko podobno avtohtono bršljanasto grenkuljico (Glechoma hederacea L.) ni kazal kompeticijske prednosti. Bršljanasta grenkuljica je bila uspešnejša v alokaciji dostopnih virov v nadzemni in podzemni del rastline. Rezultati so pokazali, da se indijski jagodnjak, kot tujerodna invazivna vrsta, lahko prilagaja spremenjenim okoljskim razmeram z razvojem specifičnih lastnosti, ki omogočajo preživetje, rast in razvoj rastline.
Ključne besede: indijski jagodnjak, tujerodna invazivna vrsta, svetloba, hranila, kompeticija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

5.
Morfološka variabilnost balkanskih populacij hrošča Megabruchidius dorsalis (Fåhræus, 1839) : magistrsko delo
Taja Nardin, 2023, magistrsko delo

Opis: Ličinka hrošča semenarja vrste Megabruchidius dorsalis je oligofagni granivor dveh vrst iz poddružine Caesalpinioideade. Vrsta izvira iz Azije, v Evropi pa je bila prvič najdena v Italiji leta 1989. Od prve najdbe se je razširila v večini vzhodne, zahodne in osrednje Evrope. Cilj naše naloge je bil izmeriti telesno variabilnost hrošča Megabruchidius dorsalis; ovrednotiti telesno variabilnost znotraj populacij in med posameznimi balkanskimi populacijami; primerjati variabilnost izmerjenih morfoloških parametrov med spoloma znotraj in med populacijami; preveriti ali obstajajo biogeografski vzorci po geografski dolžini in širini. Premerili smo 171 hroščev iz šestih lokacij na Balkanskem polotoku (Maribor, Volčji potok, Zagreb, Banjaluka, Nikšić, Tirana). Ker smo meritve opravljali na suhem materialu in se suhim osebkom glava spodviha, smo jih najprej navlažili. Po 24 urah smo osebke spreparirali, da so bili pripravljeni za fotografiranje, ter izmerili pet telesnih dimenzij (dolžina telesa, dolžina in širina pronotuma, dolžina elitre in širina eliter). Dokazana je bila prisotnost spolnega dimorfizma, saj so bili samci večji od samic na petih od šestih lokacij. Razlike v morfoloških parametrih so bile zaznane tudi med lokacijami, vedno je bil najmanjši vzorec osebkov iz Banjaluke. Izmerjeni parametri so pokazali tudi geografske vzorce, saj so se osebki večali od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu.
Ključne besede: Megabruchidius dorsalis, morfološka variabilnost, tujerodna vrsta, spolni dimorfizem, Balkanski polotok
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Contrasting responses of alien and ancient forest indicator plant species to fragmentation process in the temperate lowland forests
Mirjana Šipek, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Nina Šajna, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Fragmentation is one of the major threats to biodiversity. In a fragmented landscape, forest specialists are losing suitable forest habitats with specific site and microclimate conditions, which results in their local extinction. Conversely, the invasion of alien species is facilitated by open forest areas and increased boundaries between forest fragments and adjacent land. We studied the effect of fragmentation in terms of fragment size impact on overall plant species richness and on selected ecologically important groups' richness, composition, and diversity. We surveyed vegetation in the interior of 47 fragments of various sizes and one unfragmented reference forest. Our results reveal that the effect of fragmentation is complex and differs for studied plant groups. Decreasing fragment size negatively affects the overall plant richness and richness of native and ancient forest indicator plants as well as their diversity, while the effect is positive for alien plants. The highest proportion of ancient forest indicator plant species and the lowest proportion of alien plants in the unfragmented forest underline the great conservation value of forest fragments. At the same time, our results reveal that large and diverse forest ecosystems are susceptible to biological invasions as well.
Ključne besede: forest fragment, indicator plants, invasion, diversity, habitat modification, habitat conservation
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Tujerodne rastline v nižinskih gozdnih fragmentih: vpliv značilnosti robov in človekovih aktivnosti
Mirjana Šipek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V nižinskem delu SV Slovenije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Znotraj nje so gozdni fragmenti različnih velikosti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne bidoverzitete, vendar njihovo funkcijo ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste (ITV). V raziskavo smo vključili 48 gozdnih fragmentov na Dravskem in Apaškem polju s površino od 0,1 do 260 ha. Predstavljeno problematiko obravnavamo s treh vidikov, ki nam pomagajo razumeti dovzetnost nižinskih gozdnih fragmentov za invazije tujerodnih vrst rastlin (TVR). V prvem delu raziskave smo ocenili invadiranost fragmentov s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio-Carpinion) ter raziskali tri glavne skupine ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na invadiranost fragmentov: konfiguracija, abiotske značilnosti in človekove aktivnosti. Največji vpliv na vrstno bogastvo TVR v gozdnih fragmentih je imela konfiguracija fragmenta, in sicer njegova velikost in prisotnost urbanih površin v njegovi okolici. Raziskali smo različne tipe gozdnih robov glede na vertikalno strukturo vegetacije, sosednjo rabo tal in lego ter skušali oceniti njihov vpliv na prisotnost in sestavo TVR na gozdnih robovih. Struktura vegetacije gozdnega roba ni vplivala na število TVR na robu ali v notranjosti gozdov. Največje število TVR je bilo na južnih robovih in robovih, ki so mejili na naselja ali vodotoke. Število in delež TVR/ITVR ni naraščal linearno z večanjem fragmentacije, ampak se nakazuje kompleksnejši vzorec. V drugem delu naloge smo izhajali iz predpostavke, da je rob je mejni habitat gozdnega fragmenta, ki je podvržen vdoru tujerodnih vrst, kar smo potrdili v prvem delu naloge. Na nitrofilnih gozdnih robovih sta pogosti vrsti tujerodni indijski jagodnjak (Duchesnea indica) in njemu ekološko podobna avtohtona bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Obe vrsti rasteta na odprtih rastiščih kot so travišča in ruderalna rastišča, na gozdnih robovih in v gozdni podrasti. Raziskali smo vpliv okoljskih dejavnikov na fiziološko-ekološke značilnosti obeh vrst. Najbolj variabilne lastnosti pri obeh so povezane s spolnim reproduktivnim potencialom, medtem ko je bila najmanj variabilna vsebnost suhe snovi. Bršljanasta grenkuljica na svetlih rastiščih vlaga energijo v spolni reproduktivni potencial, medtem ko rastline zasenčenih rastišč skoraj ne razvijejo cvetov in semen, vegetativna razrast pa je ojačana. Indijski jagodnjak za razliko od bršljanaste grenkuljice obilno cveti in semeni v vseh habitatih, vendar je že med rastlinami istega habitata prisotna velika variabilnost. Fenotipska plastičnost omogoča bršljanasti grenkuljici in indijskemu jagodnjaku prilagoditev na različne okoljske pogoje vključujoč različne antropogene motnje. Posledično obe vrsti izkazujeta dokaj konstanten fitnes vzdolž okoljskega gradienta in lahko uspevata v kontrastnih habitatih. Vrste s takšnimi značilnostmi so predprilagojene na nova okolja in se lahko hitro naturalizirajo. V tretjem delu naloge smo se osredotočili na problematiko odlaganja vrtnih odpadkov v gozdove. Tekom terenskega dela smo v 30% gozdnih fragmentov opazili vrtne odpadke, kjer smo pogosto našli več TVR kakor v fragmentih brez odpadkov. Z intervjuvanjem javnosti smo ocenili, da vsaj občasno odlaga vrtni odpad v gozdove 12% lastnikov vrtov. Večina lastnikov vrtov, ki odlaga vrtne odpadke v gozdove, meni, da s tem ne spodbujajo invazij TVR. Rezulati kažejo, da je potrebno ozaveščanje tarčnih skupin javnosti (lastniki vrtov z okrasnimi rastlinami) o problematiki (invazivnih) tujerodnih organizmov. S poznavanjem demografske strukture lastnikov vrtov, ki odlagajo vrtne odpadke v gozdove, smo pridobili podatke, s katerimi bi lahko učinkoviteje ozaveščali tarčne skupine javnosti.
Ključne besede: mejni habitat, konfiguracija fragmenta, invazivni potencial, fenotipska plastičnost, okrasne rastline, vrtni odpadki
Objavljeno v DKUM: 12.12.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

8.
Učinek monofagnih listnih zavrtačev na fotosintetsko učinkovitost navadne robinije (Robinia Pseudoacacia L.) : magistrsko delo
Tadeja Greifoner, 2022, magistrsko delo

Opis: Navada robinija (Robinija pseudoacacia) je invazivna drevesna vrsta, na kateri zajedata ličinki listnih zavrtačev Phyllonorycter robiniella in Parectopa robiniella ter ličinka robinijine listne šiškarice Obolodiplosis robiniae. V okviru magistrskega dela smo s pomočjo metod, ki smo jih predstavili, proučevali vpliv herbivorov na fotosintetsko učinkovitost navadne robinije. Namen naloge je bil proučiti, ali imajo okuženi lističi slabšo fotosintetsko učinkovitost in manjšo vsebnost klorofila kot zdravi lističi. Meritve smo izvedli avgusta 2020 v Mariboru (SV Slovenija). Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Statistica (Data Science, TIBCO) in jih predstavili v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da imajo okuženi listi manjšo fotosintetsko učinkovitost, prav tako smo namerili nižje vrednosti SPAD (zelene barve lista). Na podlagi dobljenih rezultatov lahko za vrsti Phyllonorycter robiniella in Parectopa robiniella potrdimo, da s svojo dejavnostjo rastlini povzročata stres.
Ključne besede: robinija, herbivori, fluorescenca klorofila, zelena barva, stres
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Potencialni alelopatski učinki listnih izvlečkov invazivnih tujerodnih rastlin na rast izbranih ruderalnih vrst
Nuša Kumin, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv vodnih izvlečkov navadne barvilnice (Phytolacca americana L.), japonskega dresnika (Fallopia japonica Houtt.) in peterolistne vinike (Parthenocissus quinquefolia Planch) na kalice sivozelenega muhviča (Setaria pumila L.). Preučevali smo, ali izvlečki iz različno starih listov zavirajo rast sivozelenega muhviča, in ali se koncentracije barvil v listih invazivnih rastlin glede na starost listov (mlajši in starejši) razlikujejo. Po štiritedenskem zalivanju kalic muhviča, ostriženih na enotno višino, z 0,1, 1 in 10 % koncentriranimi vodnimi izvlečki zgoraj naštetih invazivk, smo kalicam izmerili dolžino prirasta in dolžino korenine, prav tako pa smo določili suho in svežo maso vseh kalic po posameznih tretmajih. Ugotovili smo, da so najnižje povprečne vrednosti velikosti kalic in dolžin korenin bile dosežene vedno pri izvlečkih navadne barvilnice ne glede na starost listov; variirala je samo koncentracija izvlečka, pri kateri smo dosegli najnižje povprečne vrednosti.
Ključne besede: alelopatija, tujerodne invazivne vrste, sivozeleni muhvič (Setaria pumila L.), navadna barvilnica (Phytolacca americana L.), japonski dresnik (Fallopia japonica Houtt.), peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia Planch)
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 1262; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
Primerjava ekofizioloških odzivov enoletnih in dvoletnih rastlin česnovke
Katarina Šerc, 2018, magistrsko delo

Opis: Vrsta Alliaria petiolata velja za najprepoznavnejšo invazivko gozdov vzhodne Amerike in južne Kanade, kamor se je razširila iz Evrazije. Alliaria petiolata je dvoletnica, za katere je značilno obdobje t.i. enoletne regeneracije. Takrat rastlina izoblikuje bazalno rozeto, ki mora preživeti do prihodnje vegetacijske sezone, v kateri rastlina oblikuje visoke cvetoče poganjke, ki plodijo, rastlina pa s koncem sezone propade. Zaradi razlik v pojavnosti in življenjskem ciklu obeh tipov rastlin, sem pričakovala funkcionalne razlike v med listi. V nalogi sem na terenu proučevala ekofiziološke razlike med listi prvoletne rozete in listi drugoletne cvetoče rastline ter razlike v potencialni alelopatski uspešnosti obeh tipov. Primerjala sem količino klorofila v listu, ocenjeno kod vrednost SPAD, fluorescenco klorofila in prevodnost listnih rež. Pri tem sem spremljala tudi abiotske dejavnike. Ker je za vrsto A. petiolata značilno alelopatsko delovanje, sem s pomočjo biološkega kalitvenega testa (Lepidium test) v laboratoriju potrdila, da je A. petiolata alelopatsko učinkovita. Preverila sem vodne ekstrakte ter hlapljive substance, pri čemer so me zanimale razlike v delovanju alelopatskih učinkovin na kalitev semen in rast kalic testne rastline. Raziskava je bila omejena na spomladanski čas v mesecu maju leta 2017, ko rastline cvetijo, a še ne tvorijo plodov. Terensko delo je zajemalo tri lokacije v Mariboru: Koblarjev zaliv, Mariborski otok in obgozdni rob za trgovinskim centrom v okolici fakultete. Z izvedenimi meritvami sem potrdila, da so rozete v primerjavi s cvetočimi rastlinami fotosintetsko aktivnejše. Tako je v prvem letu življenjskega cikla vrste A. petiolata povečana količina klorofila in prevodnost listnih rež. Prav tako imajo listi prvoletne rozete višjo alelopatsko učinkovitost v primerjavi z učinkovanjem listov cvetoče rastline, kar se je izkazalo tako za hlapljive snovi kot za vodni ekstrakt listov. Razloge za večjo učinkovitost rastlin v prvem letu lahko najdemo v ekološki strategiji vrste, ki mora preživeti prvo leto in nakopičiti dovolj energije, da v drugem letu hitro zraste, zacveti in razvije semena ter tako nadaljuje generacije in ohranja vrsto.
Ključne besede: Alliaria petiolata, alelopatija, dvoletnice, Lepidium test, ekofiziologija, funkcionalna ekologija
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 964; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici