| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Estuary English
Jasna Svenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Estuary English predstavlja angleški naglas, ki je v Veliki Britaniji pogosto uporabljen in neti vroče razprave povezane z njegovo primernostjo. Glavni cilji naloge so predstaviti naglas, ki ga uporabljajo skoraj vse generacije in družbeni sloji Velike Britanije, ugotoviti kakšne so razlike med standardno izgovarjavo in tem naglasom ter opredeliti, kako pogosto je omenjeni naglas uporabljen na televiziji.
Ključne besede: Estuary English, naglas, Received Pronunciation, Cockney, britanska angleščina.
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 2802; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (326,09 KB)

2.
Vpliv angleščine na slovenske bloge
Klavdija Krempl, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv angleščine na slovenske bloge; in sicer na katerih jezikovnih ravneh in kako se le-ta v njih kaže. V ta namen sem izvedla raziskavo, v kateri sem pregledala skoraj 100 naključno izbranih slovenskih blogov. S pomočjo analize blogov kot dokumentov sem izpisovala primere s področja besedišča in skladnje. Le-te sem nato s pomočjo deskriptivno-kavzalne metode razvrstila v različne kategorije. Ugotovila sem, da se vpliv angleščine na slovenskih blogih kaže predvsem na področju besedišča (različne ravni adaptacije prevzetih besed in sleng); določen vpliv se kaže tudi na področju skladnje (odvečna raba svojilnih zaimkov, raba samostalnikov v vlogi levih prilastkov pred samostalniškimi odnosnicami, kjer bi načeloma v slovenščini pričakovali pridevnik ali kakšno drugo konstrukcijo, raba lastnih imen/imen znamk v vlogi levih prilastkov, dobeseden prevod kalkov). Vpliv angleščine na slovenske bloge se kaže tudi v delni rabi angleščine v imenih kategorij in blogerjev ter naslovih blogov in vnosov. Vzroke za tovrsten vpliv angleščine lahko iščemo v naslednjih dejstvih: (1) angleščina je glavno sporazumevalno sredstvo na svetovnem spletu; kot tako omogoča večjo prepoznavnost, morda celo priljubljenost na spletu (2) angleščina se velikokrat dojema kot jezik, ki je bolj prestižen, sofisticiran, moderen od jezika, v katerega smo se rodili
Ključne besede: blog, bloger, bloganje, blogosfera, vpliv angleščine na slovenščino, besedišče, skladnja
Objavljeno: 06.06.2009; Ogledov: 3710; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
ANGLEŠKI VREMENSKI PREGOVORI IN NJIHOVE SLOVENSKE USTREZNICE
Alenka Lukač, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Vsak narod ima svoje različice pregovorov. Tako angleški kot slovenski jezik se lahko ponašata z velikim številom slikovitih pregovorov in rekov o vremenu. Pregovori, reki in druge izjave povezane s človeško naravo, delom, vremenom, navadami in verovanju uravnavajo življenje preprostega človeka. Pregovore in reke lahko najdemo v prav vseh kulturah. Večina teh preudarnih misli nas spremlja že stoletja in za mnoge ne vemo od kod so prišle in kdo jih je sploh prinesel. Pregovori in reki so del vsakdanjih pogovorov, a ker se tako zlijejo v kontekst jih pogosto niti ne opazimo. Lahko rečemo, da pregovori poživijo pogovore. Sprva so bili pregovori najbrž mišljeni kot opozorila in domiselni izrazi. Z leti pa so postali več kot le modrosti in dandanes je v nekaterih tudi veliko humorja. V diplomskem delu je zbranih nekaj najpogostejših angleških pregovorov in rekov o vremenu in slovenske različice le-teh. Zbrani so pregovori in reki, ki so dobesedno povezani z vremenom in tisti, v katerih so uporabljeni simboli vremena (oblaki, sonce, dež), a sami po sebi niso povezani z vremenskimi spremembami. Taki pregovori imajo popolnoma drugačen pomen in opisujejo izkušnje ljudi. Vremenski pojavi so uporabljeni le simbolno. V prvem delu diplomskega dela je napisana metodologija. Nato sledi odgovor na vprašanje, kaj pregovori in reki sploh so. Sledi del, kjer so našteti različni pregovori in reki povezani z vremenom. Za vsak pregovor ali rek je napisana razlaga, ki ji sledi izvor pregovora ali reka, nato stavek v katerem je pregovor ali rek uporabljen in še slovenska verzija pregovora ali reka. To pa ne velja za vse pregovore in reke, saj nimajo vsi angleški tudi slovenske verzije in prav tako za vse ni mogoče najti stavka v katerem so uporabljeni. Tudi vseh pregovorov in rekov ni mogoče datirati, saj so se z leti izgubili. V diplomskem delu je dodanih še nekaj angleških pregovorov in rekov o vremenu, ki so povezani z živalmi in zanje napisala slovenske prevode. V delu je zbrano tudi nekaj slovenskih pregovorov o mesecih v letu, ki so povezani z vremenom in poiskala njihove angleške prevode.
Ključne besede: pregovor, rek, izvor pregovorov, vreme, vremenski pregovori
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 6247; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (431,03 KB)

4.
THE LANGUAGE OF ADVERTISING SLOGANS
Anita Flis, 2009, diplomsko delo

Opis: The aim of this diploma paper was to determine whether different advertising slogans share the same language characteristics, first on the level of individual theme groups and within the individual criteria and then on the level of all analysed slogans. Research sample included 125 randomly chosen advertising slogans which were then classified into five theme groups each one having 25 slogans.. These theme groups were then analysed according to the following criteria: type of clauses, personal pronouns and possessive determiners, forms of figurative language and sound devices, number of words in slogans, and frequently used words. The analysis has shown that advertising slogans do share certain characteristics. These characteristics included the domination of two types of clauses and of personal pronoun you and possessive determiner yours. The majority of analysed slogans was also formed with forms of figurative language and sound devices and did not exceed five words in a slogan. Frequently used words were found mostly on the level of individual theme groups and not that often on the level of all analysed slogans, with the exception of the verb to be and the adjective good with their forms.
Ključne besede: advertising, advertising slogans, types of clauses, personal pronouns and possessive determiners, figurative language and sound devices, number of words, frequently used words
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3159; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (389,90 KB)

5.
Tikanje in vikanje v angleščini in slovenščini
Andreja Golob, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo ponuja vpogled v dokaj zapostavljeno področje sociolingvistike – naslavljanje. Uvodoma so zapisane definicije in oblike naslavljanja, čemur sledi pregled razvoja zaimkov naslavljanja v angleščini in slovenščini. Diplomsko delo se dotakne tudi nekaterih posebnosti v slovenskem naslavljanju, npr. vikanja in vplivov dvojine na zaimkovno naslavljanje. Delo vključuje tudi poglavje o naslavljanju v drugih jezikih. Nadalje obravnava še dejavnike, ki vplivajo na izbor oblike naslavljanja ter strategije pridobivanja pozornosti, ki je predpogoj za naslavljanje. Novejše okolje, kjer se srečamo z dilemo naslavljanja so blogi ter naslavljanje na svetovnem spletu. V nalogi obravnavam še dramsko delo G. B. Shawa v angleščini in njegov prevod v slovenščino z vidika medsebojnega naslavljanja književnih oseb.
Ključne besede: Naslavljanje, vikanje, tikanje, naslavljanje z zaimki, moč, solidarnost, sociolingvistika
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 5280; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
SPOSOJENKE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: Angleški jezik danes velja za najbolj razširjen jezik na svetu in tudi največji darovalec besed. Veliko jezikov prevzema besede iz angleščine. Kakorkoli, angleščina je skozi zgodovino tudi prevzela na tisoče besed iz tujih jezikov. Prevzemanje besed je zelo razširjen sociolingvistični pojav v razvoju jezika. Besede, ki so prenesene iz enega jezika v drugega, se imenujejo sposojenke. Stara angleščina je bila v primerjavi s srednjo in moderno angleščino dovolj okretna in sposobna izpeljati nove besede iz domačega besednega zaklada. Pozneje pa se je govorcem zdelo lažje prevzeti že obstoječe besede, kot pa ustvarjati nove. Eden izmed argumentov, ki govori v prid sposojenkam je obogatitev jezika in sposobnost izražati izpopolnjene ideje in koncepte, tako kot so to sposobni izražati klasični jeziki. Pravzaprav je bilo v angleščini v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki dokaj malo nasprotovanja sposojenkam. Latinščina in francoščina sta v vsej zgodovini prispevali največ besed v angleški jezik. Besede iz latinščine, ki so vstopile v staro in srednjo angleščino, so bile v glavnem povezane s področji vojskovanja, trgovanja, kmetijstva, hrane in s tistimi področji človekovega živjenja, kjer so bili Romani vzor kot višja kultura. Veliko latinskih izrazov s področja cerkve in duhovnih dejavnosti je bilo v angleščino sprejetih preko keltskega jezika in na račun krščastva, ki so ga sprejeli Angleži. Še vedno se mnogi učenjaki obrnejo k latinščini, ko potrebujejo izraz za nov koncept ali izum. Pritok besed iz francoščine v angleščino se je začel po normanski osvojitvi leta 1066, ko je francoščina nadomestila angleščino v javnosti in postala uraden jezik vlade, uprave, sodišč in višji normaskih slojev. Vse do časa moderne angleščine je angleščina prevzela iz francoščine veliko izrazov, povezanih s področji vlade, uprave, vojaških zadev, zakona, umetnosti, znanosti, kot tudi mode, hrane in zabave. Francoščina je namreč v osemnajstem in devetnajstem stoletju veljala za jezik kulture, prestiža in civilizacije. V času moderne angleščine, od leta 1500 naprej, besede iz tujih jezikov še kar vstopajo v angleščino, vendar angleščina prevzema besede iz vse manj znanih, celo eksotičnih jezikov. Sposojenke, ki so prišle v angleščino do dandanes, pokrivajo večino področij človekovega življenja in delovanja, vključno s politiko, vlado, vojsko, družbo, kulturo, umetnost in religijo. Prevzete so predvem besede, ki so povezane z eksotičnimi idejami, koncepti in stvarmi oziroma imena stvari, ki so tujega izvora. Glede besedne vrste sposojenk je treba omeniti, da so samostalniki in samostalniške besedne zveze bolj pogoste kot slovnične besede. To je mogoče razložiti s pomočjo glavnih vzrokov za prevzemanje, in sicer s potrebo po sposojenkah za poimenovanje novih stvari in obogatitvijo besedišča tistega jezika, ki prevzema. Več kot 50 odstotkov vseh angleških besed je prevzetih iz latinščine in francoščine. Preostale besede so bodisi domače oziroma anglosaškega izvora ali pa prevzete iz drugih jezikov (japonščine, kitajščine, italijanščine, španščine, skandinavskih jezikov, nemščine, nizozemščine idr.). Velika večina sposojenk pa se vendarle ne pojavlja v vsakdanjem govoru oziroma so omejene na določen strokovni jezik. Osnovno besedišče angleščine še vedno sestavljajo večinoma domače oz neprevzete besede.
Ključne besede: angleški jezik, sociolingvistika, jezikovni stiki, sposojenke
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2945; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (601,43 KB)

7.
POLITIČNA KOREKTNOST V MEDIJIH
Urška Prevalnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pojem politična korektnost je obstojal veliko prej kot gibanje pod enakim imenom. Politična korektnost je gibanje, ki skuša iz jezika odstraniti vse besede, ki so na kakršen koli način diskriminativne ali žaljive do drugih. Njegov začetek pripisujejo ameriškim univerzam, ki so za zaščito manjšin predpisale uporabo posebej skovanih besed, s katerimi naj bi znižali stopnjo diskriminacije in s tem, po besedah zagovornikov gibanja, spremenili celotno družbo. Politično korektne besede, kot substituti politično nekorektnim so v veliki meri precej bolj komplicirane, nerodne in v nekaterih primerih celo absurdne. Avtorji številnih politično korektnih slovarjev si niso enotni glede njihovega izbora, zato je verjetnost za njihovo uporabo v vsakdanjem jeziku majhna. Postavlja se vprašanje do kolikšne mere naj bi mediji upoštevali politično korektnost, saj večina nasprotnikov gibanja meni, da je s tem ogrožena svoboda govora. Moje mnenje je, da bi se morali mediji držati zakonitosti politične korektnosti v tolikšni meri, da bi s svojim poročanjem omilili diskriminacijo in žaljenje, a po drugi strani še vedno ohranili svoj smisel in primernost. Preučevani časopisi in filmi, po pričakovanju, ne vsebujejo veliko politično korektnih besed, medtem ko se politično nekorektne besede pojavljajo pogosto. Med temi najbolj izstopajo tiste, ki diskriminirajo ljudi glede na njihov spol.
Ključne besede: Politična korektnost, jezikovna diskriminacija, sociolingvistika, mediji.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2950; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (558,62 KB)

8.
Contrastive comparison of English and Slovene advertising slogans
Katja Nemec, 2009, diplomsko delo

Opis: Reklamni slogani so bistven sestavni del vsakega oglasa. Njihov osnovni namen je pritegniti pozornost kupca, da bi kupil določeni izdelek. V diplomski nalogi primerjam reklamne slogane v slovenskem in angleškem jeziku, ki jih uporabljajo tako slovenska kot tudi tuja podjetja. Večino teh sloganov sem našla na uradnih spletnih straneh posameznih podjetij, nekatere pa v oglasih na televiziji in različnih časopisih, revijah ali drugem reklamnem materialu. Poglobila sem se v zgodovino posameznih podjetij, navedla slogane posameznih podjetij, interpretirala pomen posameznih sloganov in vse to strnila v obliki preglednice. Primerjava sloganov v obeh jezikih obsega primerjave glasoslovnih prvin, kot sta rima in aliteracija, besedišča in stavčnih struktur. V diplomski nalogi sem želela izpostaviti razlike in podobnosti rabe reklamnih sloganov v obeh jezikih. Na vpadljivost, edinstvenost in prepoznavnost teh kratkih, a udarnih fraz oziroma stavkov, pa vplivajo lastnosti, kot so oblika, besedišče in druge pomembne lastnosti.
Ključne besede: oglaševanje, oglasi, slogani, jezik sloganov, kontrastivna primerjava
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1793; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1010,23 KB)

9.
KRNI IN SPOJENKE V BRITANSKI IN AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Alenka Perko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja besede nastale s pomočjo postopkov krnitve in spajanja. Glavni cilj je ugotoviti ali se krajše oziroma spojene, vendar pomensko enake besede v reviji The Week, razlikujejo od tistih v reviji Newsweek. Krajše besede sem klasificirala glede na besedotvorni proces in besedno vrsto; posebej sem navedla še osebna imena in besede, ki imajo ljubkovalno oziroma pomanjševalno končnico -y ali -ie. Prav tako sem označila besede, ki so geografska imena, imena podjetij ali imena znamk, saj sem s tem želela pokazati, da se tako spojenke kot krni pojavljajo povsod. Pregledala sem pet izvodov revije The Week (240 strani) in pet izvodov revije Newsweek (314 strani). V prvih treh poglavjih diplomskega dela, tako imenovanega teoretičnega dela, sem podala definicije besedotvornih procesov krnitve in spajanja. Prav tako sem pojasnila zgradbo nastalih besed ter podala ustrezne primere. V praktičnem delu diplomskega dela sem izračunala pogostost pojavljanja posameznih krajših in spojenih besed. Izmed omenjenih procesov se pogosteje uporablja proces krnitve, saj zajema namreč kar 92% izmed omenjenih primerov. Izmed krnitev pa najbolj izstopa krnitev od zadaj, saj zajema kar 84% vseh krnitev. 97,6% vseh krajših in spojenih besed predstavljajo samostalniki, našla pa sem tudi nekaj pridevnikov in glagolov. Pogostost rabe krajših in spojenih besed je pravzaprav v obeh revijah približno enaka. Včasih obstajata dve različni obliki, ki pa imasta obe enako izvorno besedo. Razlike seveda nastanejo, če primerjamo Britansko in Ameriško različico. To se je na primer zgodilo z besedo 'taxi'. Včasih Američani uporabljajo krn, medtem ko Britanci uporabljajo le izvorno besedo. Ta pojav je lahko posledica dejstva, da se posamezna beseda oziroma besedna zveza uporablja velikokrat, ko je v žarišču kakšna posebna tema. To se je na primer zgodilo z besedama 'nuke' in 'Talib'.
Ključne besede: krn, spojenka, britansko, ameriško
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1804; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (486,36 KB)

10.
BESEDIŠČE AVSTRALSKE ANGLEŠČINE
Mateja Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Australian English Vocabulary — Aussie Words predstavlja glavne značilnosti besedišča avstralske angleščine. Predstavila sem razvoj besedišča avstralske angleščine skozi zgodovino in skozi različne socialne strukture ter osvetlila besedišče sodobne avstralske angleščine in opredelila njeno prihodnost. Avstralci so, tako kot drugi narodi, npr. Angleži in Američani, razvili govorico angleškega jezika s svojevrstnim značajem oziroma rabo besed. Močan vpliv na njihovo besedišče so imeli prvotni prebivalci aborigini, katerih nekatere besede so še vedno del njihovega jezika. Močan vpliv na besedišče avstralske angleščine so imeli tudi Britanci, predvsem kaznjenci, ki so se konec 18. stoletja naselili na vzhodni avstralski obali. Govorica prebivalstva, ki je večinoma pripadalo nižjemu družbenemu sloju, je zaznamovala besedišče sodobne avstralske angleščine, saj Avstralci v vsakdanjem, neformalnem govoru uporabljajo veliko narečnih besed. Danes ima na avstralsko angleščino močan vpliv ameriška angleščina; značilen je pojav amerikanizacije, ki je izrazit predvsem v jeziku mlajših generacij. Raziskala sem tudi, ali bo besedišče avstralske angleščine — ob vse večji globalizaciji angleškega jezika in vedno močnejšemu vplivu ameriške angleščine — preživelo. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja odnos študentov do avstralske angleščine. S pomočjo anketnega vprašalnika sem podatke statistično obdelala in jih predstavila z ustreznimi interpretacijami.
Ključne besede: avstralska angleščina, besedišče avstralske angleščine, regionalizem, pogovorne oblike, jeziki aboriginov, britanska angleščina, ameriška angleščina.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2193; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (682,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici