| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 1180
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Variabilnost krila metulja navadnega lešnikarja (maniola jurtina, lepidoptera): pristop z geometrijsko morfometrijo
Niko Gomboc, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil ovrednotiti morfološko variabilnost v obliki drugega krila ter razporeditvi in številu črnih pik na ventralni strani drugega krila metulja navadnega lešnikarja (Maniola jurtina). Vidik obravnave je bilo razmerje med znotrajpopulacijsko in medpopulacijsko variabilnostjo. Material je obsegal metulje iz petih različnih območij Balkanskega polotoka iz držav Bosna in Hercegovina ter Srbija. V analizo oblike drugega krila je bilo vključenih 221 osebkov, v analizo razporeditve in števila črnih pik pa 365 osebkov. Z metodami tradicionalne morfometrije sem ovrednotil variabilnost v številu in razporeditvi pik. Velika večina metuljev je imela dve ali tri pike, povprečno število vseh pik pa je bilo 2,61 pik. Prisotnih je bilo 16 različnih fenotipov razporeditve pik, najpogostejši pa je bil S2,5. S pomočjo Hi-kvadrat testa sem potrdil, da so statistično značilne razlike v razporeditvi pik prisotne med populacijami metuljev iz območij Čemernica-Fruška gora (p=0,018), Čemernica-Suva planina (p=0,028), Fruška gora-Uzlomac (p=0,013) in Suva planina-Uzlomac (p=0,002), druge primerjave niso imele statistično značilnih razlik. Izraženi sta tako znotrajpopulacijska kakor medpopulacijska variabilnost v številu in razporeditvi pik na drugem krilu, vendar je v večjem obsegu izražena znotrajpopulacijska variabilnost. Z metodami geometrijske morfometrije sem ovrednotil variabilnost v obliki drugega krila. Dokazal sem, da med populacijami ne prihaja do večjih razlik v obliki drugega krila, saj so se morfoprostori populacij izrazito prekrivali in niti za eno populacijo nisem mogel trditi, da je prepoznavno drugačna. Koeficienti variabilnosti so se med populacijami znatno razlikovali, s čimer sem potrdil, da prevladuje znotrajpopulacijska variabilnost. Razhajanja v obliki krila so prisotna znotraj populacij in so prisotna na celotnem krilu, največja pa so prisotna na stičišču osme vene (V8) z osrednjo celico in stičišču sedme vene (V7) in osrednjo celico.
Ključne besede: Maniola jurtina, tradicionalna morfometrija, geometrijska morfometrija, krilo, znotrajpopulacijska variabilnost, medpopulacijska variabilnost
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

12.
Variabilnost čeljustnice in spodnjih meljakov pri Prometheomys schaposchnikowi: pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Žunkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost mandibule in spodnjih meljakov pri prometejevi voluharici (Prometheomys schaposchnikowi). V analizo je bilo vključenih 186 primerkov mandibul in 204 primerki spodnjih meljakov iz različnih muzejskih zbirk. Analizirala sem sekundarni spolni dimorfizem, ontogenetsko variabilnost in geografsko variabilnost. Na mandibuli sem določila 14 oslonilnih točk, na spodnjih meljakih pa 32 oslonilnih točk, ki sem jih dalje uporabila v morfometrični analizi z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki mandibule ali spodnjih meljakov. Pri preverjanju ontogenetske variabilnosti sem ugotovila, da se juvenilni osebki razlikujejo od odraslih v velikosti, saj imajo manjšo mandibulo in spodnje meljake. Do razlik pa prihaja tudi v obliki mandibule in obliki spodnjih meljakov. Na mandibuli mladih in odraslih osebkov so odstopanja od povprečne oblike vidna tako v alveolni regiji (regija z zobmi) kot tudi na zadnjem delu manidbule. Odstopanja od povprečne oblike so opazna tudi na spodnjih meljakih mladih in odraslih osebkov. Preverila sem še geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandbule in spodnjih meljakov ter ugotovila, da se osebki z območja Malega Kavkaza razlikujejo od ostalih (Severni in Veliki Kavkaz) v velikosti mandibule in spodnjih meljakov. Do manjših odstopanj od povprečne oblike pa prihaja tudi v obliki mandibule in spodnjih meljakov.
Ključne besede: Prometheomys schaposchnikowi, mandibula, spodnji meljaki, sekundarni spolni dimorfizem, ontogenetska variabilnost, geografska variabilnost, geometrijska morfometrija.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

13.
Primernost uporabe klorofilmerskih odčitkov za dognojevanje koruze
Blaž Bauman, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri gnojenju koruze se mora upoštevati količina mineraliziranega dušika (N-min) v tleh tako pred setvijo kot ob dognojevanju. Na njivi v Žitencah v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je v poskusu, s štirimi obravnavanji (0 – kontrola, 20 + 30 kg N ha-1, 40 + 60 kg N ha-1 in 70 + 80 kg N ha-1 ob setvi in ob dognojevanju v istem zaporedju) analiziran vpliv odmerkov dušika na vsebnost klorofila v listih, silažno maso ter pridelek zrnja. Pridelek zrnja je največji pri odmerku 40 kg N ha-1 ob setvi in 70 kg N ha-1 pri dognojevanju v fazi BBCH 17/19. Vrednost klorofilmerskega odčitka je v fazi BBCH 7 – 9 pri kontroli 501, pri 70 kg N ha-1 pa 610. Korelacijski koeficient med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom zrnja kaže 80 odstotno povezanost in čvrsto korelirata.
Ključne besede: klorofilmeter, koruza, dušik, dognojevanje, pridelek
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (620,83 KB)

14.
Model povezovanja kvantitativnih in kvalitativnih podatkov v procesu več-kriterijskega odločanja
Marjan Brelih, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko kombiniranja kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev znotraj odločitvenega modela. Poleg cilja razviti ustrezno hibridno metodologijo smo si zastavili cilj uporabe tega pristopa na praktičnem primeru izbora najprimernejših projektov na področju upravljanja sistemov za oskrbo s pitno vodo in tako verificirati in validirati predlagano metodologijo. Za dosego zastavljenih ciljev smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo s področja sistemske teorije in ekspertnih sistemov, večkriterijskega odločanja ter oskrbe s pitno vodo. Seznanili smo se z delom in poslovanjem izvajalca ter s cilji naročnikov. Za izdelavo kakovostnega odločitvenega modela smo se seznanili z izvedbo projektov tehnične in ekonomske optimizacije sistemov za oskrbo s pitno vodo. Rezultat doktorske disertacije je nova, inovativna in v praksi preizkušena hibridna odločitvena metodologija, ki omogoča evalvacijo odločitvenih variant s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev. Metodologija je preizkušena na realnem problemu s področja sistemov za oskrbo s pitno vodo. Med raziskovalnim delom smo potrdili vsa raziskovalna vprašanja. Možno je izdelati novo, v praksi uporabno hibridno metodologijo, ki omogoča združevanje tako kvantitativnih kot kvalitativnih zalog kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Združevanje kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela omogoča ohranjanje izvornih, natančnih kvantitativnih ocen variant ob pretvorbi v manj natančne kvalitativne ocene. Ravno ohranjanje izvornih ocen variant, brez pretvorb, omogoča ohranjanje razlik med variantami, vse do končne ocene. Pri vsakem agregiranem kriteriju tako poleg kvalitativne ocene razpolagamo z intervalno kvantitativno oceno ali obratno, kar omogoča razvrščanje variant znotraj istega kvalitativnega razreda. Odločevalci vidijo prednost predstavljene hibridne metodologije v tem, da lahko pri vsakem kriteriju uporabijo primerno zalogo vrednosti, ki jim najbolj ustreza in jo lažje razumejo. Zaradi kombiniranja kvantitativnih in kvalitativnih zalog vrednosti vidijo prednost v bogatejših končnih analizah, ki pripomorejo k sprejetju boljše odločitve. Nadaljnje delo in raziskave bodo potekali v smeri testiranja in izpopolnjevanja postopkov združevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Postopke želimo uporabiti na čim večjem naboru odločitvenih problemov. Nove ideje in postopke želimo vključiti v izobraževalni proces na različnih stopnjah.
Ključne besede: hibridna metodologija, večkriterijska odločitvena analiza, kvantitativni kriteriji, kvalitativni kriteriji, upravljanje vodnih virov, tehnična in ekonomska optimizacija sistemov za oskrbo s pitno vodo
Objavljeno: 05.06.2020; Ogledov: 434; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

15.
Preprečevanje nevarnosti kot podlaga za izvajanje varnostnih pooblastil
Miroslav Žaberl, Franc Pozderec, Ivanka Oberman, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti, kako policija zagotavlja varnost državljanov in hkrati skrbi za preprečevanje nevarnosti, ter ugotoviti, kako veljavna zakonodaja vpliva na izvajanje policijskih varnostnih pooblastil. Metode: Glavna metoda v prispevku je metoda deskripcije. S sistematičnim pregledom literature (študij strokovne literature, analiza judikatov, internetni viri) smo pridobili podatke, na podlagi katerih smo raziskali in analizirali pomen varnosti, pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, v povezavi s slovensko policijsko zakonodajo. Navedeno nam zagotavlja celostno obravnavanje izbrane tematike. Ugotovitve: Preprečevanje in odpravljanje nevarnosti je osrednja naloga policije, hkrati pa je podlaga za uporabo varnostnih policijskih pooblastil. Pri izvajanju policijskih nalog mora policija delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti. Na podlagi zakonsko določenih pooblastil policija skrbi za uspešno in učinkovito izvrševanje predpisov pri izvedbi določene policijske naloge. Izvajanje vsakega policijskega pooblastila pomeni poseg v določeno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Tu je pomembno predvsem načelo pravne države, ki dosledno veže vse upravne organe tako pri sprejemanju splošnih odločitev kot tudi pri neposrednem odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. Načelo zakonitosti pa je tisto, ki posredno nakazuje na bistvo filozofije izključitve protipravnosti zakonitega delovanja pooblaščene osebe. Je eno izmed temeljnih načel za uporabo varnostnih policijskih pooblastil. Praktična uporabnost: Dobro poznavanje policijskih pooblastil oziroma pravic in dolžnosti, ki jih imajo policisti pri opravljanju svojega dela, je osnova za zakonito, strokovno in korektno izvajanje nalog policije. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je eden od temeljev, ki ga morajo policisti spoštovati, ko posegajo v ustavno varovane človekove pravice. Izvirnost/pomembnost prispevka: Avtorji se v prispevku ukvarjajo s teoretičnimi predpostavkami varnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvijo pravne države na podlagi slovenske policijske zakonodaje.
Ključne besede: varnost, pravna država, policijska pooblastila, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (331,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Posodobitev krmilnika za avtomatizacijo sistema za kontinuirno litje
Jernej Križaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega tako strojno nadgradnjo sistema za kontinuirno litje, kot tudi programsko nadgradnjo, narejeno po zahtevah Laboratorija za materiale na Fakulteti za strojništvo. Podrobneje je opisan spremenjen grafični vmesnik in logika, ki se skriva v odsekih kode nadzornega programa. Prav tako je opisan celotni postopek nadgraditve obstoječe strojne opreme do stopnje za namestitev in priklop na peč za kontinuirno litje. Posodobljen sistem je bil priklopljen na priključke starega sistema, testirano je bilo delovanje spremenjenega programa in simulacija kontinuirnega litja.
Ključne besede: kontinuirno litje, avtomatizacija sistema, SCADA, PLK
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 411; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (19,27 MB)

17.
Poliranje in glajenje kovinskih orodij za brizganje plastičnih mas
Jernej Požun, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi, smo prikazali postopke obdelave- poliranje, glajenje in test brizganja. Pri čemer smo se posebej osredotočili na razliko med rezultati uporabe posameznih polirnih orodij.
Ključne besede: postopek poliranja, postopek glajenja, polirna sredstva, diamantna pasta, diamantno olje, keramični polirni kamni.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 290; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

18.
Ekomorfološka variabilnost lobanje poljskih voluharic (rod Microtus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Selma Selimović, 2019, magistrsko delo

Opis: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Ključne besede: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 370; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

19.
Analysis and implementation of different modulation strategies for one-phase inverter based on TMS320F28335 microcontroller
Tomislav Sinković, 2019, magistrsko delo

Opis: This master’s thesis is about researching different modulation strategies used on one-phase inverters. Given results and quality of the particular modulation strategy will be measured on output terminals of the whole system or load, which will be, for this purpose, a classical pure resistive load. Signal response will be measured with oscilloscope and the obtained signal will be saved in CSV form for further computer analysis using MATLAB/Simulink. Stored results will be passed through Fast Fourier Transformation method, which can estimate the magnitude of higher harmonics component in the output signal and thus quality of the signal. Whole algorithm and low-level signal generation is performed with TMS320F28335 microcontroller which supports MATLAB/Simulink to be compiled in C language. Real »Power board« is done with the milling machine with prior designing in Altium Designer PCB software package.
Ključne besede: one-phase inverter, different modulation strategies, TMS320F28335, power board, simulations
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 295; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

20.
Prostorska in časovna variabilnost lobanje navadnega polha (Glis glis)
Eva Oblak Zvonar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analizirala variabilnost dorzalne strani lobanje navadnega polha (Glis glis). Preverjala sem obstoj razlik med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med skupinami živali z različnih območij ter med polhi, ulovljenimi v različnih letih na istem območju. V analizo sem vključila 445 lobanj polhov, ulovljenih na šestih območjih Slovenije. Na dorzalni strani lobanje sem določila 14 oslonilnih točk in z metodami geometrijske morfometrije ovrednotili variabilnost v velikosti lobanje in v obliki lobanje. Kategorije, ki sem jih upoštevala v analizah so bile: spol (samci, samice), starost (šest starostnih skupin, glede na erupcijo zob in datum ulova), lokaliteta (Korinj, Krim in Prestranek) in leto ulova (1997, 1999 in 2001). Ugotovila sem, da se samci in samice navadnega polha, tako v velikosti, kot tudi v obliki lobanje, med seboj ne razlikujejo. Razlike so bile izrazite med starostnimi skupinami, saj tekom ontogenetskega razvoja lobanja raste in se razvija. V analizi variabilnosti dorzalne strani polšje lobanje sem ugotovila, da je velikost lobanje časovno, ne pa tudi prostorsko variabilna. Menim, da je za časovno variabilnost dorzalne strani lobanje, tako v velikosti kot v obliki, posledica dostopnosti hrane. Primarna hrana polha je bukov žir, njegov obrod se od leta do leta močno razlikuje. Za pojasnitev povezanosti obroda žira in morfološke variabilnosti bodo potrebne nadaljnje raziskave. Prostorska variabilnost je verjetno posledica prilagoditev na lokalne ekološke razmere, torej odziv fenotipa na klimo in druge dejavnike.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, prostorska variabilnost, časovna variabilnost, Glis glis, lobanja
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici