1. Depresivna motnja – tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene negeLana Zarič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Pojav depresivne motnje pri študentih zdravstvene nege vpliva na kasnejši razvoj samomorilnih misli in poveča tveganje za dejanje samomora. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv depresije na tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege.
Metode: Opravljen je pregled strokovne literature z rabo treh mednarodnih podatkovnih baz: Science Direct, PubMed in SAGE. Potek iskanja literature je prikazan tabelarno ter dodatno predstavljen v diagramu PRISMA. Moč dokazov je bila opravljena po piramidni hierarhiji dokazov. Sinteza je bila opravljena s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili dvanajst raziskav. S tematsko analizo smo ustvarili dve kategoriji v povezavi z dvema podkategorijama: psihološki dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (depresija kot osrednji motiv dejavnika tveganja ter samomorilne misli in vedenje) ter družbeni, osebni, akademski in vedenjski dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (družbeni in osebni dejavniki tveganja ter akademski in vedenjski dejavniki tveganja). Rezultati kažejo na močno povezavo med depresivno simptomatiko in pojavnostjo samomorilnosti pri študentih zdravstvene nege.
Razprava in zaključek: Pregled literature opozarja in potrjuje povezanost depresivne motnje s samomorilnimi mislimi pri študentih zdravstvene nege. Ključno je pravočasno prepoznavanje simptomov (preventiva), razvoj ustreznih preventivnih programov (podpora) v šolskem okolju in preprečevanje nastanka samomorilnih misli pri študentih zdravstvene nege.
Ključne besede: duševno zdravje, obvladovanje depresije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Mejna osebnostna motnja kot posledica zlorab v otroštvuŽana Križanič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Mejna osebnostna motnja je ena izmed težjih duševnih motenj, za katero so značilne težave z regulacijo čustev, nestabilnimi medosebnimi odnosi in impulzivnostjo. Nemalokrat so vzrok za razvoj travmatične izkušnje iz otroštva, različne vrste zlorab, ki slabo vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati povezavo zlorab iz otroštva na pojav mejne osebnostne motnje.
Metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Literaturo smo pridobili s pregledom mednarodnih podatkovnih baz: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL) in Scopus. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili pregled literature. Z uporabo vsebinske analize smo izvedli sintezo identificiranih virov in jih uvrstili v hierarhijo dokazov.
Rezultati: V končno analizo zaključnega dela smo vključili devet člankov, na podlagi katerih smo ugotovili, da so zlorabe v otroštvu eden izmed najpogostejših dejavnikov za razvoj mejne osebnostne motnje. Travme so razlog za destruktivno vedenje, kar poslabša kakovost življenja posameznika.
Razprava in zaključek: Mejna osebnostna motnja je močno povezana z zlorabami iz otroštva, saj zgodnje travme znatno vplivajo na razvoj čustvene regulacije, možganov in oblikovanja identitete. Značilno vedenje za mejno osebnostno motnjo so težave z identiteto, čustveno nestabilnostjo, samopoškodovanjem, negativnimi odnosi in disociacijo. Ustrezno razumevanje in pravočasno ukrepanje je odločilnega pomena za izboljšanje terapevtskih procesov, diagnoze ter kakovosti življenja pacientov z mejno osebnostno motnjo.
Ključne besede: posamezniki, mejna osebnostna motnja, zlorabe v otroštvu
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. International Scientific Conference »Research and Education in Nursing« : Book of Abstracts, June 5th 2025, Maribor, Slovenia2025, zbornik Opis: University of Maribor Faculty of Health Sciences is organising the lnternational Scientific Conference "Research and Education in Nursing". It will be held on June 5th 2024 in Maribor and will include the most recent findings of domestic and foreign researchers in nursing and other healthcare fields. The conference aims to explore advances in nursing and health care research as well as research-based education, in the Slovenian and international arena. Furthermore, it will provide an opportunity far practitioners and educators to exchange research evidence, models of best practice and innovative ideas.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, zdravstvena nega, zdravstvene vede, konferenca, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 197
Celotno besedilo (4,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pristopi izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvojuTjaša Lebreht, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo nevrorazvojne primanjkljaje, kot so omejitve v intelektualnem delovanju in prilagodljivem vedenju ter se pokažejo pred 18. letom starosti. Ob številnih spremljajočih težavah se osebe srečujejo tudi s socialno izključenostjo in nedostopnostjo osnovnih storitev, ki predstavljajo osnovo za kakovostno življenje.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Rezultate smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki so izpostavile različne pristope izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ugotovitve so pokazale, da se večina raziskav osredotoča na okolje, v katerem živijo in ukrepe, da bi bilo manj omejenega vključevanja v širšo skupnost oziroma v vsakodnevne dejavnosti. Ponekod so začeli s preseljevanjem ljudi iz nadzorovanih oziroma skupinskih domov v prilagojena stanovanja. Z napredkom tehnologije se izboljšuje tudi pogostost in večja praktičnost aplikacij in informacijsko komunikacijske tehnologij.
Razprava in zaključek: Raziskave iz vsega sveta so pokazale, da se pristopi izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju izboljšujejo, izpostavljajo pa tudi probleme in izzive, ki nastopijo pri uresničitvi ter izboljšanju pristopov in storitev.
Ključne besede: Osebe z motnjo v duševnem razvoju, socialna vključenost in pristopi
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1003,59 KB) |
5. Psihološka podpora ženskam z rakom dojkeVanessa Lončarič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojke narašča po celem svetu, ne glede na to, kako razvita je država. Psihične motnje vplivajo na kakovost življenja pacientov, njihovo zmožnost samooskrbe in prilagoditev na zdravljenje. Dobra komunikacija med žensko z rakom dojke in zdravstvenim osebjem je ključnega pomena za zagotavljanje visokokakovostnega varstva.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo na temo psihološke podpore pri ženskah z rakom dojke. Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter dodatno metodo analize in sinteze. Znanstveno literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da je za psihološko podporo žensk z rakom dojke z leti vedno bolje poskrbljeno... Psihosocialne intervencije so enako učinkovite kot standardna zdravstvena nega in druge podporne intervencije med diagnozo, zdravljenjem in preživetjem žensk z rakom dojke.
Ključnega pomena je, da zdravstveni delavec zna prepoznati znake psihološkega nihanja in da žensko z rakom dojke obravnava kot edinstveno.
Razprava in zaključek: Bistvenega pomena je, da ženska pravočasno poišče strokovno pomoč, ki ji lahko pomaga v poteku zdravljenja po odkritju raka dojke, in da ima podporo s strani njej pomembnih oseb.
Ključne besede: psihološka podpora pri ženskah, rak dojke
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 156
Celotno besedilo (759,46 KB) |
6. Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjoSimon Frešer, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo je ključnega pomena pri zdravljenju in nadaljnjih obravnavah. Namen terapevtskih odnosov v kliničnem okolju je grajenje zaupanja med pacientom in medicinsko sestro. Posledično mu to pomaga pri premagovanju ovir in lažjem poteku zdravljenja v bolnišničnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati pomen terapevtskih odnosov med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo.
Metode: Zaključno delo je pripravljeno na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali po mednarodnih podatkovnih bazah Pubmed in CINAHL. Sintezo podatkov in analizo smo predstavili s tematsko analizo. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Iz člankov izhaja pomembnost terapevtskih odnosov med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. To lahko vpliva na počutje pacienta in potek njegovega zdravljenja.
Diskusija in zaključek: Terapevtski odnosi so pomembni pri vzpostavljanju zaupanja, saj pacient lažje preživi hospitalizacijo. Pomanjkanje časa zaradi dolžnosti, delovnih obveznosti in nalog medicinskih sester ter pomanjkanje znanja na področju komunikacije lahko povzročita težave pri vzpostavljanju terapevtskega odnosa.
Ključne besede: medicinska sestra, terapevtski odnosi, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (769,90 KB) |
7. Čustvena podpora ženskam po spontanem splavuAmra Ćatić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Spontani splav je travmatična izkušnja, ki nosi s seboj zmerno do visoko tveganje za psihološke in čustvene težave, zato je namen zaključnega dela raziskati, katere intervencije so učinkovite pri zagotavljanju čustvenih potreb žensk po spontanem splavu.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in pregled literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter iskalnih omejitev. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo zbranih podatkov.
Rezultati: V analizo smo vključili pet raziskav, na osnovi katerih ugotavljamo, da medicinska sestra s temeljitim pogovorom, s ciljem vzpostavitve čustvene povezanosti z žensko po spontanem splavu, prepoznava njene potrebe ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njeno doživljanje situacije. V okviru psihološke podpore je potrebno poskrbeti za celostno oskrbo žensk glede na identificirane potrebe in nuditi družbeno podporo, informacijsko podporo, ustanovitev lokalnih podpornih skupin, sodelovanje v organiziranih spominskih dogodkih in napotitev v specializirane centre, kjer ženske dobijo celostno oskrbo vključno z medicinsko in psihološko podporo.
Razprava in zaključek: S posvečanjem časa in pogovorom z žensko in njenim partnerjem je mogoče vzpostaviti po spontanem splavu čustveno povezavo, razumeti njune potrebe in identificirati vplivne dejavnike. S tem se omogoča prepoznavanje morebitnih psiholoških težav ter usmerjeno nudenje podpore in oskrbe.
Ključne besede: emocionalna podpora, spontani splav, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 83
Celotno besedilo (915,55 KB) |
8. Doživljanje stigmatizacije pri osebah z bipolarno afektivno motnjoSara Tjukajev, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Bipolarna motnja je motnja razpoloženja, pri kateri gre za izmenjavo manične in depresivne epizode. Osebe z bipolarno afektivno motnjo so pogosto izpostavljene stigmatizaciji, kar vpliva na njihovo kakovost življenja in vsakodnevno delovanje. Namen zaključnega dela je na osnovi pregleda znanstvene literature analizirati, kako osebe z bipolarno afektivno motnjo doživljajo stigmatizacijo.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Sintezo podatkov smo naredili s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da stigmatizacija zelo vpliva na osebe z bipolarno afektivno motnjo in na njihovo vsakdanje življenje. Posledice pušča tako v zasebnem kot socialnem življenju.
Razprava in zaključek: Osebe z bipolarno motnjo doživljajo stigmatizacijo v obliki občutkov osamljenosti, nemoči, sramu, neenakosti, nepravičnosti; izogibajo se stresnim situacijam, se socialno izolirajo in ne vedo, komu lahko zaupajo. Okolica jih vrednoti negativno; ima jih za drugačne, nepredvidljive in agresivne. Osebe se zaradi stigme pogosto socialno izolirajo in zaprejo vase. Vse to so razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno dodatno informirati in izobraževati ter poudarjati razumevanje oseb z bipolarno motnjo.
Ključne besede: bipolarna afektivna motnja, doživljanje, stigmatizacija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62 (1 glas)
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. Psihofizične obremenitve na delovnem mestu in vpliv na duševno zdravje medicinskih sesterŠpela Kuharič, 2024, magistrsko delo Opis: Skozi magistrsko delo smo pridobili globlji vpogled v današnjo problematiko psihofizične preobremenjenosti medicinskih sester, ki se dnevno soočajo s stresnimi situacijami in spremembami. Uporabili smo sistematični pregled literature s področja izbrane tematike in deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer so vključeni pregled, analiza in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav. V končno analizo je bilo vključenih 7 člankov, ki izpostavljajo ugotovitve s področja izbrane tematike. Pri vsebinski analizi smo glavno temo in raziskavo razdelili na tri podkategorije: psihofizične obremenitve na delovnem mestu, duševne motnje medicinskih sester in pristopi razbremenitev. Ugotovili smo, da se medicinske sestre na delovnem mestu srečujejo z mnogimi psihofizičnimi obremenitvami, ki imajo vpliv na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje se srečujejo s problematiko pomanjkanja delovne sile in kadra, ki je povod za obremenitev obstoječega kadra in nastanek nezadovoljstva, izgorelosti, depresije, anksioznosti. S to problematiko se srečuje večina zdravstvenih organizacij po celem svetu, zato so potrebne reorganizacije sistema s strani vodij in uvajanje usposabljanj za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: psihofizične obremenitve, duševno zdravje, duševne motnje, medicinske sestre, razbremenitveni pristopi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (865,51 KB) |
10. Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene negeIva Gnilšek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov.
Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta.
Ključne besede: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,97 MB) |
