Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Spontani splav je travmatična izkušnja, ki nosi s seboj zmerno do visoko tveganje za psihološke in čustvene težave, zato je namen zaključnega dela raziskati, katere intervencije so učinkovite pri zagotavljanju čustvenih potreb žensk po spontanem splavu. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in pregled literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter iskalnih omejitev. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo zbranih podatkov. Rezultati: V analizo smo vključili pet raziskav, na osnovi katerih ugotavljamo, da medicinska sestra s temeljitim pogovorom, s ciljem vzpostavitve čustvene povezanosti z žensko po spontanem splavu, prepoznava njene potrebe ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njeno doživljanje situacije. V okviru psihološke podpore je potrebno poskrbeti za celostno oskrbo žensk glede na identificirane potrebe in nuditi družbeno podporo, informacijsko podporo, ustanovitev lokalnih podpornih skupin, sodelovanje v organiziranih spominskih dogodkih in napotitev v specializirane centre, kjer ženske dobijo celostno oskrbo vključno z medicinsko in psihološko podporo. Razprava in zaključek: S posvečanjem časa in pogovorom z žensko in njenim partnerjem je mogoče vzpostaviti po spontanem splavu čustveno povezavo, razumeti njune potrebe in identificirati vplivne dejavnike. S tem se omogoča prepoznavanje morebitnih psiholoških težav ter usmerjeno nudenje podpore in oskrbe.
Ključne besede: emocionalna podpora, spontani splav, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (915,55 KB)

Opis: Skozi magistrsko delo smo pridobili globlji vpogled v današnjo problematiko psihofizične preobremenjenosti medicinskih sester, ki se dnevno soočajo s stresnimi situacijami in spremembami. Uporabili smo sistematični pregled literature s področja izbrane tematike in deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer so vključeni pregled, analiza in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav. V končno analizo je bilo vključenih 7 člankov, ki izpostavljajo ugotovitve s področja izbrane tematike. Pri vsebinski analizi smo glavno temo in raziskavo razdelili na tri podkategorije: psihofizične obremenitve na delovnem mestu, duševne motnje medicinskih sester in pristopi razbremenitev. Ugotovili smo, da se medicinske sestre na delovnem mestu srečujejo z mnogimi psihofizičnimi obremenitvami, ki imajo vpliv na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje se srečujejo s problematiko pomanjkanja delovne sile in kadra, ki je povod za obremenitev obstoječega kadra in nastanek nezadovoljstva, izgorelosti, depresije, anksioznosti. S to problematiko se srečuje večina zdravstvenih organizacij po celem svetu, zato so potrebne reorganizacije sistema s strani vodij in uvajanje usposabljanj za ohranjanje pozitivnega duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: psihofizične obremenitve, duševno zdravje, duševne motnje, medicinske sestre, razbremenitveni pristopi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (865,51 KB)

Opis: Uvod: Elektrokonvulzivna terapija (EKT) je že vrsto let del zdravljenja shizofrenije, njena uporaba pa je pogosto zavita v polemike in razprave. Kljub nenehnim polemikam je precejšen delež pacientov s shizofrenijo prestal EKT, pogosto kot zadnjo možnost, potem ko drugo zdravljenje ni prineslo ustreznega lajšanja simptomov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako EKT vpliva na zdravstveno stanje pri pacientu s shizofrenijo. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja elektrokonvulzivne terapije in njenega vpliva na zdravstveno stanje pri pacientih s shizofrenijo. Uporabili smo opisno metodo dela in metodo pregleda literature. Za iskanje literature glede zastavljenega raziskovalnega vprašanja smo podatke poiskali v mednarodnih bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web ob Science. Pri pregledu in analizi znanstvene literature smo sledili smernicam PRISMA. Izvedli smo narativno sintezo vsebine. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem znanstvenih člankov. Ugotovili smo, da ima na splošno EKT pozitiven vpliv na paciente s shizofrenijo in na njihovo kognicijo ter splošno delovanje. Razprava in zaključek: O EKT za zdravljenje shizofrenije potekajo razprave, pri čemer zagovorniki navajajo učinkovitost pri primerih, ki so odporni na zdravljenje, kritiki pa izpostavljajo etične pomisleke. EKT je zadnja možnost za nekatere paciente, ki se ne odzivajo na zdravljenje, njena uporaba pa zahteva individualne odločitve glede na pacientove potrebe in želje. Uvod: Elektrokonvulzivna terapija (EKT) je že vrsto let del zdravljenja shizofrenije, njena uporaba pa je pogosto zavita v polemike in razprave. Kljub nenehnim polemikam je precejšen delež pacientov s shizofrenijo prestal EKT, pogosto kot zadnjo možnost, potem ko drugo zdravljenje ni prineslo ustreznega lajšanja simptomov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako EKT vpliva na zdravstveno stanje pri pacientu s shizofrenijo. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja elektrokonvulzivne terapije in njenega vpliva na zdravstveno stanje pri pacientih s shizofrenijo. Uporabili smo opisno metodo dela in metodo pregleda literature. Za iskanje literature glede zastavljenega raziskovalnega vprašanja smo podatke poiskali v mednarodnih bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web ob Science. Pri pregledu in analizi znanstvene literature smo sledili smernicam PRISMA. Izvedli smo narativno sintezo vsebine. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem znanstvenih člankov. Ugotovili smo, da ima na splošno EKT pozitiven vpliv na paciente s shizofrenijo in na njihovo kognicijo ter splošno delovanje. Razprava in zaključek: O EKT za zdravljenje shizofrenije potekajo razprave, pri čemer zagovorniki navajajo učinkovitost pri primerih, ki so odporni na zdravljenje, kritiki pa izpostavljajo etične pomisleke. EKT je zadnja možnost za nekatere paciente, ki se ne odzivajo na zdravljenje, njena uporaba pa zahteva individualne odločitve glede na pacientove potrebe in želje.
Ključne besede: elektrokonvulzivna terapija, zdravstveno stanje, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije. Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije. Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Uvod: Antidepresivi so pogosta terapevtska izbira za zdravljenje depresije ter imajo različne pozitivne in tudi negativne posledice pri posameznikih. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv antidepresivov na spolno funkcijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. V zaključnem delu smo literaturo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Cochrane Library in ScienceDirect ter v iskalniku Google Učenjak, in sicer na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo literature ter jo razvrstili v hierarhijo dokazov. Rezultati: Od skupno 319 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 8 člankov. Ugotovili smo, da nekateri antidepresivi izrazito vplivajo na spolnost tako pri moških kot pri ženskah. Študije so pokazale, da antidepresivi pri ženskah povzročajo zmanjšano spolno željo, težave pri vzburjenju, doseganju orgazma in lubrikaciji ter druge težave. Pri moških so se pojavili simptomi, kot so zakasnitev ejakulacije, težave z erekcijo ter včasih boleča in retrogradna ejakulacija. Pomembno je te težave prepoznavati in terapijo prilagoditi posamezniku. Razprava in zaključek: Zdravljenje z antidepresivi, kjer so v ospredju selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, lahko povzročajo pomembne stranske učinke na področju spolnosti.
Ključne besede: depresija, antidepresivi, spolna funkcija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,50 MB)