| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
International Scientific Conference "Learning to Live and Work Together"
2021, zbornik

Opis: University of Maribor Faculty of Health Sciences is organizing the Online International Scientific Conference »LEARNING to Live and Work Together«, held on June 29th 2021. E-proceedings of the conference include most recent findings of domestic and foreign researchers and students in higher education, social work, nursing and health sciences. The conference aims to explore the quality of life for migrant students, transformative action in higher education, advances in nursing research and education as well as advanced nursing practice experience in Slovenian and international arena. It provides an opportunity to promote the development, dissemination and use of knowledge in the field of social work, nursing and health sciences for educators and health practitioners, furthermore they exchange research evidence, models of best practice and innovative ideas.
Ključne besede: higher education, social work, nursing, health sciences, conference, research
Objavljeno: 08.10.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Poznavanje avtizma med študenti zdravstvene nege in predšolske vzgoje
Sara Jevšinek, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se običajno pojavi v dobi otroštva. Za motnjo še ne poznamo rešitve, zdravimo jo s terapevtskimi oblikami dela, pri čemer moramo poznati značilnosti motnje. Število oseb z motnjo avtizma se glede na populacijo otrok vsakodnevno povečuje. Na podlagi teh ugotovitev je pomembno poznavanje motnje, predvsem pri poklicih, ki se srečujejo z osebami z avtizmom. Pri pripravi teoretičnega dela, smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela. S potekom spletne ankete, smo opravili raziskavo med študenti zdravstvene nege vseh stopenj in predšolske vzgoje prav tako vseh stopenj. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali v programu Excel z opisno in sklepno statistiko. V raziskavi sta sodelovala 102 študenta, od tega je bilo 47 % študentov zdravstvene nege in 53 % študentov predšolske vzgoje. Na podlagi raziskovalnega vprašanj lahko potrdimo, da se znanje med študijskimi programi razlikuje, nekoliko več znanja je bilo pri študentih zdravstvene nege. Ti imajo neko splošno znanje o motnji avtizma, vendar jim primanjkuje podrobnejšega znanja. Študentom predšolske vzgoje pa predvsem primanjkuje znanja o vrsti motnje s pridruženo boleznijo. Znanje, ki so ga prikazali študentje zdravstvene nege, je zadovoljivo, vendar ne dovolj natančno, da bi lahko pripomogli pri terapevtskih oblikah dela. Medtem ko so študentje predšolske vzgoje pokazali manj zanesljivo znanje. Zato stremimo k temu, da bo na podlagi te teme organiziranih več izobraževanj in da bo v študijski program vključeno več učne vsebine glede poznavanja avtizma.
Ključne besede: avtizem, znanje, študijske smeri
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (582,58 KB)

3.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

4.
Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo
Alen Babšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšen vpliv ima shizofrenija na samomorilno vedenje pri odraslih pacientih. Samomor je najpogostejši vzrok smrti pri pacientih s shizofrenijo. Na podlagi raziskav je bilo ugotovljeno, da so za samomorilnost najbolj dovzetni pacienti s shizofrenijo moškega spola, in sicer v 30 letih življenja. Novejše raziskave pa kažejo na zmeraj pogostejši pojav samomorilnega vedenja tudi v starejših letih. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Science Direct. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, ter na članke, ki so prosto dostopni oziroma objavljeni v celoti. Pri pregledu smo upoštevali smernice PRISMA. Kritična ocena dokazov je bila izvedena s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Rezultati: V analizo literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so odrasli pacienti s shizofrenijo v veliki meri nagnjeni k samomorilnemu vedenju zaradi vpliva depresivnih ter v večini zaradi psihotičnih simptomov, ki povzročajo brezup, ki pogosto vodi do samomorilnega mišljenja in dejanj. Zato imajo odrasli pacienti s shizofrenijo večje tveganje za samomorilna dejanja kakor odrasli brez nje. Razprava in sklep: Samomorilno vedenje velja za enega najresnejših problemov pri pacientih s shizofrenijo v vseh starostnih obdobjih, tveganje pa se s starostjo le veča. Pomembno je, da predvsem zdravstveni delavci vedo prepoznati rizične dejavnike, ki vodijo do samomorilnega vedenja, da lahko te tudi pravočasno prepoznajo in preprečijo oziroma vsaj omilijo. Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo še vedno ostaja področje, ki ga je treba podrobneje raziskati.
Ključne besede: Odrasli, shizofrenija, samomorilno vedenje, samomorilne misli.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (694,98 KB)

5.
Bipolarna motnja in delovno okolje
Sara Rihtarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju. Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno.
Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (494,54 KB)

6.
Učinkovitost preventivnih programov depresije za mladostnike
Jaka Sešel, 2021, diplomsko delo

Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav.
Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Poznavanje deeskalacijskih tehnik v psihiatrični zdravstveni negi med študenti zdravstvene nege
Barbara Kolar, 2021, diplomsko delo

Opis: Deeskalacijske tehnike so tehnike pomirjanja ter zniževanje agresivnega in napadalnega vedenja pri sočloveku. Uporabljajo se tudi v zdravstvu. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kako dobro so z deeskalacijskimi tehnikami seznanjeni študenti zdravstvene nege.
Ključne besede: deeskalacija, agresivno vedenje, agresivni pacient, pacient z duševno motnjo, duševno zdravje
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (815,47 KB)

8.
Povezava med pojavom shizofrenije in uporabo kanabisa
Špela Frangež, 2021, diplomsko delo

Opis: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Ključne besede: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 232; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

10.
Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo
Lucija Vratuša, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Ključne besede: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici