| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 237
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
International Scientific Conference »Research and Education in Nursing« : Book of Abstracts, June 13th 2024, Maribor, Slovenia
2024, zbornik

Opis: University of Maribor Faculty of Health Sciences is organising the lnternational Scientific Conference "Research and Education in Nursing". It will be held on June 13th 2024 in Maribor and will include the most recent findings of domestic and foreign researchers in nursing and other healthcare fields. The conference aims to explore advances in nursing and health care research as well as research-based education, in the Slovenian and international arena. Furthermore, it will provide an opportunity far practitioners and educators to exchange research evidence, models of best practice and innovative ideas.
Ključne besede: higher education, nursing, health sciences, conference, research
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Doživljanje komunikacije oseb obolelih z demenco in njihovih ožjih svojcev z zdravstvenimi delavci
Maruša Hebar, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Demenca je degenerativna bolezen, ki prinaša različne posledice za osebe, obolele z demenco, njihove svojce in zdravstvene delavce. Vsem vrstam demence je skupno, da prinašajo izzive, povezane s komunikacijo, zato je pomembno, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti teh izzivov in pomagajo osebam z demenco ter njihovim svojcem premagovati ovire, ki jih prinaša demenca. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja doživljanja komunikacije oseb z demenco in njihovih ožjih svojcev z zdravstvenimi delavci. Pri iskanju smo uporabili ključne besede, ki so bile: communication, experience, adult living with dementia and family member, healthcare professional. Članki so bili iskani v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 1200 člankov, v analizo je vključenih 5 člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da negativne izkušnje, povezane s komunikacijo oseb, obolelih za demenco, in njihovih svojcev z zdravstvenimi delavci, še vedno prevladujejo pred pozitivnimi izkušnjami. Razprava in zaključek: Veliko pomembnost predstavljajo intervencije za izboljšanje izkušenj. Prav komunikacija in odnos zdravstvenih delavcev do pacientov z demenco in njihovih svojcev predstavljata pomemben dejavnik za uspešnejše zdravljenje in izvajanje celostne zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, doživljanje, oseba z demenco, družinski član, zdravstveni delavec
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznika
Rebeka Košec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature. Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno. Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (476,85 KB)

4.
Vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov
Nikola Matejić, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je bolezen, ki je privedla do globalne pandemije po vsem svetu in pustila ogromne posledice na duševnem zdravju mladostnikov. Prizadela jih je v času izobraževanja in obdobju odraščanja, v katerem je socializacija največjega pomena. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene literature, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Pregledali in analizirali smo znanstveno literaturo in določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVIDA-19 močno posegla v življenje mladostnikov, kar se jasno odraža v njihovem psihičnem počutju. Posledice številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepoved druženja, izobraževanje na daljavo in omejitve študentskega dela, so pri mladostnikih sprožile povišano anksioznost, napade panike in stres. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da je pandemija COVIDA-19 povzročila številne težave, kot je poslabšanje duševnega zdravja študentov in pojav anksioznosti. Zato bi bilo smiselno vzpostaviti izboljšano socialno podporo in razviti ustrezne javnozdravstvene intervencije za obravnavo čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Ključne besede: pandemija COVIDA-19, mladostniki, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 6317; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Čustvene obremenitve medicinskih sester pri delu s pacienti na forenzični psihiatriji
Tina Murko, 2024, diplomsko delo

Opis: Delo medicinskih sester je na splošno zelo odgovorno in stresno, vendar je ena veja dela v zdravstveni negi še posebej težka. To je delo na forenzični psihiatriji. Na forenzični psihiatriji se zdravijo pacienti, ki so v preteklosti storili kaznivo dejanje, vendar namesto da gredo v zapor, potrebujejo psihiatrično zdravljenje. Obremenitve medicinskih sester na teh oddelkih so velike, saj so v nenehnem strahu in pod pritiskom, da bi pacienti oziroma kaznjenci storili kaj nasilnega. : Ugotovili smo, da na čustvene obremenitve oziroma stres medicinskih sester vpliva več dejavnikov, to so agresivni pacienti, druge medicinske sestre, preobremenjenost in spopadanje z lastnimi čustvi.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinske sestre, psihiatrija, forenzična psihiatrija, čustvene obremenitve
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (950,74 KB)

6.
Vpliv poporodne depresije pri materi na razvoj otroka
Patricija Petek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čeprav rojstvo otroka predstavlja lep dogodek v življenju, se kljub temu veliko mater sooča s poporodno depresijo. Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi pri materah po rojstvu otroka in ima lahko negativen vpliv na otrokov razvoj z vidika kognitivnega, socialnega, fizičnega, nevromotoričnega in jezikovnega razvoja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako poporodna depresija pri materah vpliva na razvoj otroka. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku s področja poporodne depresije pri materi in vpliv na razvoj otroka. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze Pubmed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Ključne besede za iskanje ustrezne literature so bile postpartum depression, mother in child development. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali ter naredili vsebinsko analizo. Rezultati: Od 663 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 11 polno dostopnih tematsko ustreznih člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da poporodna depresija pri materah negativno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Slabši rezultati so najbolj izraziti pri otrocih, starih od 18 mesecev do 4,5 leta. Največje povezave so bile ugotovljene na področju jezikovnega in socialnega razvoja ter tudi fine motorike. Razprava in zaključek: Povezava med materino depresijo in otrokovim razvojem se je najbolj pokazala na otrokovem kognitivnem, nevromotoričnem, jezikovnem in socialnem razvoju. Otroci mater s poporodno depresijo v primerjavi z otroki mater brez poporodne depresije so imeli slabše dosežke na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno izvajanje preventivnih programov osveščanja, poučevanja populacije o poporodni depresiji in pripravi žensk na starševstvo.
Ključne besede: poporodna depresija, matere, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (721,07 KB)

7.
Intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester s področja mentalnega zdravja
Amir Alić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čustvena odpornost predstavlja dinamičen in prilagodljiv koncept predvsem v kontekstu premagovanja stiske znotraj parametrov posameznikovega razvojnega in transformativnega kontinuuma. Predstavljen koncept je zelo pomemben za medicinske sestre na področju duševnega zdravja, saj se vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami. Namen raziskovalnega dela je raziskati intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester za delo na področju duševnega zdravja. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Članki, pridobljeni v angleškem jeziku, so iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, Medline, Cochrane Library, Science Direct ter Wiley Online Library. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Sledili sta sinteza in analiza zbranih virov. Rezultati: Identificiranih je bilo 601 virov. Šest člankov smo vključili v raziskavo. Na osnovi rezultatov obstajajo relevantni dokazi, da večina omenjenih intervencij v naši raziskavi, ki jih medicinske sestre izvajajo za krepitev čustvene odpornosti, le-to dejansko krepijo. Žal je število izvedenih raziskav majhno. Razprava in zaključek: Intervencije, omenjene v raziskavi, so izpostavljene kot efektivne za krepitev čustvene odpornosti. Večina intervencij, omenjenih v sklopu programa, je za zmanjševanje stresa, obstajajo pa tudi intervencije, ki jih lahko medicinske sestre same izvajajo. Menimo, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo pomena psihofizičnega zdravja. Ustanove, v katerih so zdravstveni delavci zaposleni, bi morale dajati večji pomen izobraževanju, usmerjenemu prav v tehnike krepitve čustvene odpornosti.
Ključne besede: intervencije, krepitev, čustvena odpornost, psihiatrične medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (456,24 KB)

8.
Sodobne prehranske motnje in njihovo poznavanje med študenti zdravstvene nege
Melani Horvat, 2023, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so dlje trajajoče motnje prehranjevalnega vedenja ali vedenja, namenjenega uravnavanju telesne teže. Prehranske motnje imajo resne posledice za posameznika, njegovo zdravstveno stanje in družbeno okolje. Zaradi globalizacije in idealov zahodne kulture narašča število novonastalih sodobnih prehranskih motenj. Tako klasifikacija ne opisuje več samo anoreksije nervoze, bulimije nervoze in kompulzivnega prenajedanja, ampak tudi sodobne prehranske motnje, kot sta ortoreksija nervoza in bigoreksija nervoza.
Ključne besede: prehranske motnje, ortoreksija nervoza, bigoreksija nervoza, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Učinkovitost motivacijskega intervjuja pri vzdrževanju abstinence od alkohola
Pia Merc, 2023, diplomsko delo

Opis: Čezmerno uživanje alkohola predstavlja velik problem današnje družbe. Težave se pojavijo pri tistih, ki to počnejo prepogosto in postanejo odvisni. Odvisnost od alkohola je dosmrtna, zato jo je možno zdraviti le s trajno abstinenco, pri kateri ima pomembno vlogo motivacija za zdravljenje. Pri ohranjanju abstinence si pomagamo z motivacijskim intervjujem, ki je ključnega pomena v procesu zdravljenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti učinkovitost motivacijskega intervjuja pri vzdrževanju abstinence od alkoholnih pijač pri pacientu s sindromom odvisnosti od alkohola.
Ključne besede: alkohol, odvisnost, abstinenca, motivacijski intervju
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (915,20 KB)

10.
Innovative nursing care : education and research
znanstvena monografija

Opis: Higher life expectancy on a global level requires complex nursing care as poor education and a lack of knowledge can lead to mistakes. There is a need for nurses who can provide high quality and advanced nursing practice. A mix of well-grounded education and innovative research is needed, where the first provides an understanding of best nursing practice care delivery and the second helps nurses determine best practices and improve nursing care. Provides a current and in-depth picture of actual nursing challenges in education, research, and clinical practice. Helpful in nursing students' education in broader nursing care fields and different approaches in holistic nursing care.
Ključne besede: nursing care, palliative care, dementia, emergencies, triage, education, COVID-19, older people, children, nursing students
Objavljeno v DKUM: 27.11.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici