SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 160
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja in shizofrenija : (diplomsko delo)
Melisa Deutsch, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: duševne motnje, shizofrenija, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 5723; Prenosov: 1839
.pdf Celotno besedilo (447,66 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI SPREJEMU PROTI VOLJI NA ENOTO ZA INTENZIVNO ZDRAVLJENJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Miha Balantič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sprejem bolnika proti volji v urgentni ambulanti Psihiatrične bolnišnice Begunje na varovani oddelek ter vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri bolniku, ki je sprejet proti volji. Cilj naloge je bil: prikazati študijo primera sprejema proti volji, izdelati standard sprejema bolnika proti volji ter primerjati število sprejemov proti volji, uporabo pripomočkov za fizično oviranje in uporabo medikamentozne terapije ob sprejemu proti volji v Psihiatrični bolnišnici Begunje, v obdobjih 1995 – 2000 in 2002 - 2007. Uporabljena je bila kvalitativna in kvantitativna analiza in deskriptivna statistična metoda. Rezultati so predstavljeni v tekstu in grafih. Ugotovili smo, da je število sprejemov proti volji podobno v obeh obdobjih, (4,07 % v prvem in 4,19 % drugem obdobju), vendar se je odstotek uporabe pripomočkov za fizično oviranje zmanjšal iz 15,30 % na 13,59 %.
Ključne besede: duševna motnja, hospitalizacija proti volji, psihiatrična zdravstvena nega, sprejem bolnika proti volji, standard, posebni varovalni ukrep.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4046; Prenosov: 897
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Vpliv odvisnosti od alkohola na odnose v družini
Lea Kraker, 2010, diplomsko delo

Opis: Odvisnost od alkohola je v današnjem svetu zelo razširjen problem. Za seboj pušča posledice na vseh področjih, še posebej pa v družini, v kateri odvisni od alkohola živi. Najbolj zagotovo v družini trpijo otroci, ki ob opitem enem ali obeh starših ne razvijejo ustreznega odnosa do alkohola, ravno tako pa odvisnost vpliva na njihovo celotno življenje. Odnosi v družini so zelo slabi in za boljše in lepše življenje vseh družinskih članov bo v družini treba marsikaj spremeniti. Diplomsko delo predstavlja sindrom odvisnosti od alkohola, njegove posledice na družino, družinsko življenje in odnose v družini. Opisane so tudi vloge svojcev in medicinskih sester pri zdravljenju odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave o odnosih v družini po zdravljenju odvisnosti od alkohola. Rezultati so pokazali, da so se odnosi v družini po zdravljenju občutno izboljšali. Družina zmore po zdravljenju odvisnosti od alkohola skupaj in sproti reševati težave v družini. Družinski člani znajo komunicirati med seboj, se vsak z vsakim pogovarjajo in si upajo povedati svoje mnenje.
Ključne besede: Ključne besede: alkohol, odvisnost od alkohola, družina, družinski odnosi, zdravljenje, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4099; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (22,17 MB)

8.
Samomorilnost med mladimi
Teja Kranjc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo problematiko samomorilnosti med mladimi. Opisali smo samomorilnost skozi zgodovino, statistične podatke o samomoru v Sloveniji in v Celjski regiji. V Sloveniji predstavlja samomorilnost velik problem, saj imamo izredno visok samomorilni količnik, v primerjavi z drugimi državami sveta, prisoten že več desetletij. Še zlasti pa je velika samomorilna problematika med mladimi, kjer statistični podatki beležijo porast samomorov v populaciji adolescentov. Z namenom, da bi posamezniki za reševanje življenjskih težav izbrali med bolj konstruktivni rešitvami, poteka v Sloveniji več preventivnih aktivnosti na različnih področjih. Kljub resnosti in dolgotrajnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorov, ki bi glede na izkušnje nekaterih evropskih držav omogočil zmanjševanje samomorilnega količnika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomskega dela pri dijakih Srednje zdravstvene šole v Celju. Rezultati so pokazali, da mladi sorazmerno pogosto razmišljajo o samomoru, predvsem je k takšnemu razmišljanju nagnjen moški spol anketirancev. Zaskrbljujoč je podatek, da se po številu samomorilnosti med mladimi uvršamo kar na deveto mesto v svetu.
Ključne besede: samomorilnost, mladostništvo, samomorilnost med mladimi, samomorilno vedenje.
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 2257; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

9.
OBRAVNAVA PACIENTA S PSIHOZO
Sabrina Majcen, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pacienta s psihozo, pri katerem se kažejo problemi pri vsakodnevnem funkcioniranju zaradi številnih dejavnikov, ki so povezani s samo boleznijo. V teoretičnem delu je zajeta opredelitev psihoze, vrste psihotičnih motenj, znaki in simptomi ter načini zdravljenja. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi pacienta s to boleznijo ter kakovosti življenja. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo študije primera pri pacientu, obolelem za psihozo, kjer smo ugotavljali najpogostejše negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke o pacientu smo zbrali s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon. Raziskava je bila izvedena na Oddelku za Psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centera Maribor, januarja 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri obravnavanem pacientu najpogosteje pojavljajo negovalni problemi pri naslednjih življenjskih aktivnostih: odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja, prehrambeni in metabolični procesi, izločanje, fizična aktivnost, počitek – spanje, kognitivni procesi, zaznavanje samega sebe ter družbena vloga in medosebni odnosi. S pomočjo raziskave smo prav tako ugotovili, da obravnava pacienta po 11-ih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon omogoča celovito zdravstveno nego.
Ključne besede: psihoza, zdravstvena nega, psihotična motnja, medicinska sestra, kakovost življenja
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2262; Prenosov: 791
.pdf Celotno besedilo (866,36 KB)

10.
VPLIV STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJ NA KAKOVOST DELA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Alen Markuš, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vpliv strokovnih izobraževanj na kakovost dela v Nujni medicinski pomoči je že dolga leta v ospredju letnih programov javnih zdravstvenih zavodov. Strokovna izobraževanja so tista, ki pripomorejo k profesionalni in posledično tudi osebni rasti zaposlenega. V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo strokovna izobraževanja oziroma v kolikšni meri vplivajo na kakovostnejše delo v prehospitalnem okolju, kjer je na specifične reakcije iz okolja potrebna strokovna oziroma profesionalna reakcija. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal vprašanja s področja strokovnih izobraževanj. Izbrali smo neslučajnostni, namenski vzorec. V raziskavo smo vključili 64 reševalcev iz treh različnih reševalnih enot štajersko - celjske regije. Vrnjenih je bilo 64 anketnih vprašalnikov, kar pomeni 100 % realizacijo vzorca. Podatke smo obdelali in ponazorili s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Vseh 64 (100%) anketiranih reševalcev meni, da so strokovna izobraževanja nujno potrebna za opravljanja njihovega dela in da bi udeležba na njih kakovost dela zaposlenih še bolj povečala in tako prispevala k boljšemu ter učinkovitejšemu izvajanju delovnih nalog. Rezultati raziskave nakazujejo tudi, da je kar 59 (92%) zaposlenih mnenja da s pridobljenimi znanji kvalitetnejše opravljajo svoje delo, 49 (78%) jih meni da so zaradi pridobljenih znanj bolj samozavestni pri opravljanju svojega dela, 35 (64%) anketirancev zaradi izobraževanj lažje sodeluje v svojem timu, in 50 (77%) zaposlenih zaradi izobraževanj bolje razume in prepoznava življenjsko ogrožajoča stanja in posledično ustrezneje ukrepajo. Slaba polovica anketirancev (41%) se izobražuje enkrat letno, skoraj tretjina (31%) reševalcev pa dvakrat letno. Razprava: Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se anketiranci zavedajo pomena strokovnih izobraževanj, poznajo njegov vpliv za boljše in kakovostnejše delo v prid bolnikov in poškodovancev. Velika večina reševalcev je mnenja, da bi morala biti tovrstna strokovna izobraževanja zakonsko predpisana in ne le dobra volja oziroma finančna zmogljivost delodajalca, ki omogoča udeležbo na le-teh. Ne nazadnje je treba omeniti tudi, da se mora vsak posameznik zavedati pomembnosti samoiniciativnega izobraževanja izven dela v domačem okolju preko sredstev, ki so mu dosegljiva.
Ključne besede: strokovno izobraževanje, reševalec, zdravstvena nega, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 754; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici