Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Depresija je v današnjem času najpogostejša duševna motnja. Večina primerov se začne v adolescenci ali pri mladih odraslih in je pogosto kronično ter ponavljajoče se stanje. Zaradi pogostosti duševnih motenj med mladostniki in možnih dolgoročnih posledic je vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih pomembna tema za raziskovanje. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo sistematično pregledali znanstveno literaturo in uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela za opis posameznih pojmov. Za iskanje literature smo uporabili naslednje mednarodne podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Za prikaz sinteze dokazov smo uporabili tematsko analizo. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 99 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 7 raziskav, ki so predstavljene v tabeli. Glavna tema, ki smo jo identificirali, je vpliv telesne aktivnosti na zdravljenje depresije pri mladostnikih z naslednjim tremi podkategorijami: vrste telesne aktivnosti, izidi in vrste zdravljenja. Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale, da je fizična aktivnost v sklopu zdravljenja in preprečevanja bolezni depresije pri mladostnikih pomembna. Vadba izboljša simptome depresije pri mladostnikih in ima zmeren antidepresivni učinek. Pri pacientih z depresijo je zdravstvenovzgojno delo bistvenega pomena, pri čemer ima največjo vlogo medicinska sestra, ki promovira telesno aktivnost in zdrav način življenja.
Ključne besede: telesna aktivnost, depresija, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 28
Celotno besedilo (760,11 KB)

Opis: Uvod: Pojavnost duševnih motenj iz leta v leto narašča, kar posledično prinaša več postopkov prisilnih hospitalizacij. Predpostavlja se, da pacienti ne morejo prepoznati potrebe po zdravljenju, ko so akutno bolni, vendar so hvaležni za prisilno hospitalizacijo in neprostovoljno zdravljenje, ko ozdravijo. Na splošno pa velja, da pacienti svojo hospitalizacijo v večini dojemajo kot travmatični dogodek. Namen zaključnega dela je raziskati občutke pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije. Metode: V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo na temo občutkov pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V naprej smo si določili vključitvene in izključitvene kriterije ter celoten potek zbiranja podatkov predstavili s PRISMA diagramom. Rezultati: Od skupno 1080 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili osem raziskav, ki opisujejo, da nekateri pacienti ocenjujejo svojo hospitalizacijo negativno, medtem; ko jo drugi ocenjujejo tudi kot pozitivno izkušnjo, vendar veliko pacientov potrebo po sprejemu uvidi po odpustitvi iz prisilne hospitalizacije Razprava in zaključek: Pregled literature kaže na to, da pacienti z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije navajajo negativne in tudi pozitivne občutke. Poudarja se potreba po večji pozornosti, kako bolniki dojemajo prisilno hospitalizacijo, saj bi se tako izboljšala na dokazih temelječa klinična praksa.
Ključne besede: hospitalizacija proti volji, čustva bolnikov, mentalne motnje
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 54
Celotno besedilo (627,01 KB)

Opis: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje. Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav. Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.    
Ključne besede: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 263; Prenosov: 160
Celotno besedilo (714,89 KB)

Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege. Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili. Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev. Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Ključne besede: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Uvod: Obremenitve na delovnem mestu v zdravstveni negi postajajo vse intenzivnejše, mednje štejemo tudi stres in pomanjkanje kadra, ki pogosto vodita v izgorelost in botrujeta fluktuaciji. Temelj raziskovalnega dela je bil ugotoviti povezavo med izgorelostjo in tendenco k zapustitvi organizacije ter poiskati najboljše načine preprečevanja tega pojava. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda, za zbiranje podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen, sestavljen iz MBI vprašalnika in vprašalnika na temo preprečevanja izgorevanja. Razdeljen je bil med 30 zaposlenih v zdravstveni negi enega izmed socialnih centrov v Avstriji, ugotavljali pa smo stopnjo izgorelosti, stopnjo razmišljanja o zapustitvi organizacije in spraševali po najustreznejših načinih preprečevanja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da so v povprečju zaposleni na čustveni ravni srednje do visoko izgoreli, doživljajo srednjo do visoko stopnjo depersonalizacije, svoje osebne dosežke pa vrednotijo od srednje do nizko. Ugotovili smo, da statistično pomembna povezava med stopnjo izgorelosti in verjetnostjo fluktuacije obstaja. Hkrati smo ugotovili, da je z vidika zaposlenih najučinkovitejši način preprečevanja fluktuacije t. i. spodbujanje dobrih odnosov in sproščenega vzdušja ter komunikacije kot tudi manjšanje naporov na delovnem mestu, kar vključuje manj telesnih naporov kot tudi več kadra. Diskusija in zaključek: Sklenemo, da se tudi v praksi kažeta naveličanost in izčrpanost zaposlenih, ki nekje v sebi iščejo boljše karierne možnosti, pri tem pa je realizacija le vprašanje časa. Zdravstvena nega, ki je v svojem bistvu zelo lep poklic, vendar je zaradi raznih pravnih zahtev zabredla v nepotrebno kompleksnost na več ravneh. Pretirane zahteve pa zaposleni doživlja kot balast, ki mu krade energijo in odvrača pozornost od glavnega cilja zdravstvene nege, to je človeka.
Ključne besede: stres, izčrpanost, fluktuacija.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 312; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,06 MB)