| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 36 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Sinteza procesov za proizvodnjo bioetanola
Klemen Vršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je narejeno s pomočjo matematičnih modelov različnih tehnologij proizvodnje bioetanola: proces suhega mletja, proces uplinjanja s sledečo katalitično sintezo in proces uplinjanja s sledečo fermentacijo. Namen diplomske naloge je ugotoviti katera tehnologija in surovina sta ekonomsko najbolj ustrezni za proizvodnjo bioetanola. Za proces suhega mletja smo izbrali štiri različne surovine: zrnje koruze, ječmena in pšenice ter sladkorno peso. Pri procesih uplinjanja smo kot surovino uporabili slamo koruze, pšenice in ječmena ter odpadni les. Za optimiranje smo uporabili procesni sintetizer MIPSYN, v katerega smo vstavili prirejene modele procesnih enot napisane z visokim programskim jezikom GAMS. Kot glavni kriterij za ekonomsko ustreznost procesa smo določili letni dobiček, kjer smo upoštevali dohodek od prodaje etanola, ter dobilek od prodaje stranskih produktov, kot so posušenega destiliranega zrnja s topninami (DDGS), bioplina, vodika in električne energije. Analizirali smo kako vpliva nihanje cen in spreminjanje kapacitete na letni dobiček. Ugotavljali smo katera tehnologija oz. kombinacija tehnologij je ustrezna z ozirom na razpoložljivost surovin v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so vsi procesi predvsem odvisni od cene surovin in prodajne cene bioetanola. Pri procesih kjer smo lahko uporabili cenejše lignocelulozne surovine, je dobiček večji, strošek na kilogram bioetanola pa manjši. Ugotovili smo, da s procesom suhega mletja zaradi premajhnih razpoložljivosti surovin in poseganja v prehrambno verigo ni možno donosno proizvajati bioetanola.
Ključne besede: bioetanol, optimiranje, proces suhega mletja, uplinjanje, katalitska sinteza, fermentacija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 738; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

32.
Optimiranje proizvodnje bioplina iz substratov z dodatkom lignoceluloznih materialov
Jure Janežič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi onesnaževanja okolja se v zadnjem času vedno več uporabljajo obnovljivi viri energije med katere sodi tudi bioplin. Za proizvodnjo bioplina se v veliki količini kot ko-substrat uporablja koruzna silaža, kar pa je etično sporno, saj lahko koruza služi tudi kot vir hrane. Koruzno silažo smo zato poskušali nadomestiti z ostalimi substrati, predvsem s koruzno slamo. Pri eksperimentalnem delu smo kot glaven substrat uporabili inokulum iz bioplinarn Ihan in Draženci ter črno in slamnato piščančjo steljo iz bioplinarne Draženci, katerim smo dodali koruzno slamo. Za primerjavo nam je služil vzorec s celulozo, samim inokulumom ter vzorci s ko-substratom koruzno silažo. Med poskusom smo spremljali količino nastalega bioplina ter vsebnost metana in ogljikovega dioksida v bioplinu. Ko smo končali s poskusom, smo določili še stopnjo razgradnje materiala med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je bilo v primeru, kjer smo uporabili inokulum iz bioplinarne Ihan, z dodatkom koruzne slame k slamnati stelji mogoče doseči enako proizvodnost bioplina kakor z dodatkom koruzne silaže. V primeru, ko pa smo uporabili inokulum iz bioplinarne Draženci, pa je bila z dodatkom koruzne slame proizvodnost nižja kakor z dodatkom koruzne silaže. Če primerjamo med sabo vzorce s slamnato steljo in vzorce s črno steljo, je bila proizvodnost bioplina v vseh primerih večja pri vzorcih s slamnato steljo. Deleži trdne snovi po končani anaerobni digestiji so v skladu s pričakovanji nižji pri vzorcih z večjo proizvodnostjo in obratno.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, lignocelulozni substrati, koruzna silaža, piščančja stelja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1144; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

33.
SINTEZA MEŠANE PROZIVODNJE BIOGORIV
Rok Dretar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti morebitne prednosti hkratne toplotno integrirane proizvodnje biodizla in bioetanola. Preučevali smo proizvodnjo bioetanola z uplinjanjem koruzne slame in nadaljnjo fermentacijo sinteznega plina in pridelavo biodizla s homogeno bazično katalizo olja oljne repice brez predpriprave. Optimizacijo proizvodnje biodizla smo izvedli na podlagi vnaprej pripravljenih modelov s programskim paketom GAMS z manjšimi spremembami. Dobiček smo preučevali pri letni proizvodnji 20 000 ton in 40 000 ton biodizla pri različnih stopnjah toplotne integracije tako znotraj procesa kot tudi med procesoma. Proizvodnjo bioetanola smo optimizirali s programskim paketom MIPSYN pri 40 000 ton letno. Za analizo toplotne integracije smo uporabili program TransGen, s katerim smo preučili razlike v stroških pogonskih sredstev glede na stopnjo toplotne integracije s pesimistično oceno cen pogonskih sredstev. Končni rezultati so pokazali velike prihranke pri toplotno integriranih procesih v primerjavi s toplotno neintegriranimi procesi. V primeru procesa proizvodnje bioetanola je toplotna integracija znotraj samega procesa zmanjšala stroške pogonskih sredstev za 90 % in v primeru proizvodnje biodizla za 46 %. Toplotna integracija znotraj procesa je stroške še dodatno zmanjšala, vendar je bilo za preboj potrebno za doseganje dobičkonosnosti v proces vključiti cenejša pogonska sredstva. Rezultati so tudi pokazali, da je medprocesna toplotna integracija stroške pogonskih sredstev še dodatno zmanjšala, in sicer za majn kot 7 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 20 000 t/a, in za majn kot 8 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 40 000 t/a. Proizvodnja bioetanola je v obeh primerih potekala pri kapaciteti 40 000 t/a.
Ključne besede: biodizel, bioetanol, matematično programiranje, toplotna integracija
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 714; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

34.
Targeting energy generation and carbon footprint for waste management and processing
Petar Varbanov, Lidija Čuček, Jiri Klemeš, Zdravko Kravanja, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Waste to Energy (WTE) processing carries a trade-off between energy extractionfrom the waste and the energy for waste management - collection, transport and treatment. Major performance indicators are the Primary Energy Savings (PES), Carbon Footprint (CFP) and especially the cost. This presentation analyses the significance of the factors in this trade-off introducing a new indicator - the Waste Energy Potential Utilisation (WPU). The results indicate that the impact of the logistics and energy distribution can be significant, and distributed WTE architectures can be good candidates for waste processing, subject to further economical and environmental conditions.
Ključne besede: waste-to-energy, waste energy potential utilisation, optimisation processing distribution
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 564; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

35.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV S PREDOBDELAVO Z GLIVAMI LESNE TROHNOBE
Jernej Rotar, 2014, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni materiali (les, slama, stebla alternativnih rastlin, različni agroživilski ostanki) lahko vsebujejo velik delež lignina, ki ga bakterije težko predelujejo v bioplin. Zato ostane lignin neizkoriščen pri anaerobni razgradnji materiala. S predobdelavo z različnimi glivami ga je mogoče pretvoriti v obliko, ki je primernejša za bakterije. Tako predobdelan lignin bakterije bolje izkoristijo in ga lažje predelajo v bioplin. V laboratorijskem merilu smo želeli izboljšati učinkovitost proizvodnje bioplina iz lignoceluloznih materialov. Kot substrat smo uporabili les, ki smo ga predhodno predobdelali z glivama Trametes versicolor in Hypoxylon fragiforme. Naredili smo tudi nekaj mešanic substrata s piščančjim gnojem ter proučili vpliv na proizvodnjo bioplina. Za primerjavo smo uporabili rezultate, dobljene z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Proučevali smo vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo spremljali potek anaerobne digestije in nastajanja bioplina ter časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo in med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je pri anaerobni digestiji obdelanega lesa nastalo nekoliko več bioplina kot pri neobdelanem. Če primerjamo predobdelavo z glivama, je proizvodnja bioplina iz predobdelanega materiala z glivo Hypoxylon fragiforme višja, kot iz predobdelanega materiala z glivo Trametes versicolor. Dodatek piščančjega gnoja k lesu pa ima učinkovit vpliv na donos bioplina.
Ključne besede: lignocelulozni materiali, lignin, bioplin, predobdelava z glivami, anaerobna digestija
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1439; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

36.
SYNTHESIS OF SUSTAINABLE BIOPROCESSES USING COMPUTER-AIDED PROCESS ENGINEERING
Lidija Čuček, 2013, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation, which consists of four substantive wholes, presents several syntheses of sustainable bioprocesses using computer-aided process engineering. In the first part the synthesis of different integrated processes of ethanol production from the entire corn plant is presented. The synthesis of different processes is in the second part further extended to the simplified and more comprehensive synthesis of bioproducts in the whole production supply chain network. Synthesis is based on the generic optimisation model of biomass production and supply chain networks. In the third part three methods for sustainable development assessment, suitable for multi-criteria optimisation, are presented: method of sustainability indexes, footprints and combined criteria, such as eco- and total profit. Methods are further upgraded with indirect effects in order to measure the unburdening the environment, associated with the use and replacement of environmentally-harmful products. Methods include the direct, indirect and total impacts on the environment. In the last part the methodology for reducing a large number of criteria within multi-objective optimisation to a small number of representative criteria is presented. This method is presented on the case of environmental footprints.
Ključne besede: Biomass energy generation, Supply chain networks, Synthesis of sustainable bioprocesses, Life Cycle Analysis, Sustainability assessment, Multi-objective optimisation, Dimensionality reduction, Representative Objectives Method
Objavljeno: 06.05.2013; Ogledov: 1810; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici