| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Uporaba lignoceluloznih materialov pri proizvodnji bioplina
Timotej Vidovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je poiskati način, kako bi lahko izboljšali pridobivanje bioplina in obenem nekoliko zmanjšali pritisk, ki ga le-ta prinaša na prehrambno verigo. Ugotavljali smo, če bi z zamenjavo koruzne silaže z drugimi energetskimi rastlinami, kot je npr. koruzna slama, proizvedli podobno količino bioplina in kakšen bi bil ekonomski učinek zamenjave silaže s slamo. Raziskavo smo izvedli z večjim številom paralelk v treh ponovitvah in v različnih razmerjih gnoja z nastiljem in koruzne slame oz. silaže, kjer smo koruzno silažo popolnoma zamenjali s koruzno slamo, silažo le delno zamenjali s slamo ter nastavitev, v kateri smo uporabili izključno piščančji gnoj z nastiljem brez dodatka sosubstratov slame in/sli silaže. Kot začetno predpostavko, s katero smo na koncu primerjali dobljene rezultate, so nam služili podatki obstoječe bioplinarne, ki za svojo proizvodnjo uporablja gnoj z nastiljem in koruzno silažo. Da pa bi ustvarili kar se da podobne pogoje kot jih imajo v bioplinarni, smo v vseh nastavitvah uporabljali inokulum, kakršnega uporabljajo v bioplinarni Draženci. Med samim procesom anaerobne digestije smo nato merili količino sproščenega bioplina in merili množinski delež metana in CO2 ter razgradnjo substratov. Dobljene rezultate smo ekstrapolirali na industrijsko merilo in izvedli primerjalno ekonomsko analizo stroškov uporabe vhodnih surovin. Tako iz vidika proizvodnje bioplina kot tudi iz ekonomskega vidika smo dobili obetajoče rezultate. Opazili smo, da že delna zamenjava silaže s tržno cenejšo koruzno slamo prinese znatne izboljšave ne samo iz vidika proizvedene količine bioplina, ampak tudi iz vidika stroškov surovin.
Ključne besede: Anaerobna digestija, bioplin, koruzna slama, koruzna silaža
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 626; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

22.
Vpliv dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije
Barbara Smonkar, 2017, diplomsko delo

Opis: Učinkovitost anaerobne digestije je odvisna od nekaterih ključnih parametrov. Zelo pomembno je, da ustvarimo optimalne pogoje za anaerobne mikroorganizme. Vrednost pH znatno vpliva na rast metanogenih mikroorganizmov in na razkroj nekaterih komponent, pomembnih za proces anaerobne digestije. S sprotnim merjenjem pH-ja lahko s pomočjo različnih dejavnikov dosežemo optimalne pogoje in s tem večjo proizvodnjo bioplina. V diplomskem delu ugotavljamo vplive različnih dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije, kot so različni substrati in njihova razmerja, dodatek pufra, dodatek apna ali sode bikarbone in temperaturni šok. Za substrate smo uporabili blato čistilnih naprav, perutninski gnoj s steljo, koruzno silažo in glicerol. Spremljali smo pH vrednost v procesu ter ugotavljali pri katerih razmerjih surovin se pH vrednost nahaja izven optimalnega območja. S pomočjo eksperimentov smo skušali doseči in vzdrževati optimalen pH ter preprečiti zakisanost. To smo storili z dodatkom pufra na začetku poizkusa ter z dodatkoma apna oz. sode bikarbone, ko je vrednost pH padla pod 6,5. S tem smo dosegli, da je bil pH v optimalnem območju in posledično smo dobili izboljšano proizvodnjo bioplina. Po 30 dneh se je najbolje izkazala soda bikarbona, s katero smo dosegli več kot 6-kratno proizvodnjo bioplina glede na mešanico brez dodane sode bikarbone. Tudi dodatek apna je izboljšal proizvodnjo bioplina, vendar je bila proizvodnja bioplina precej manjša v primerjavi z mešanico, kjer smo dodali sodo bikarbono. Na koncu procesa anaerobne digestije (po 62 dneh) razlika med prostorninami bioplina teh mešanic ni več vidna. Prostornina bioplina je skoraj pri vseh mešanicah enaka in povprečno znaša 1616 mL.
Ključne besede: anaerobna digestija, pH vrednost, vpliv dejavnikov, proizvodnja bioplina
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 848; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

23.
Modeliranje reakcij nevtralizacije v mešalnem reaktorju
Jernej Lipovec, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti matematični model, ki bi učinkovito opisoval reakcije nevtralizacije močne kisline z močno bazo v kontinuirnem mešalnem reaktorju in ga uporabiti v računalniški simulaciji procesa. Simulacije smo izvedli s programom Simulink. Razvili in implementirali smo teoretični model nevtralizacije, s konstantnima pretokoma kisline in baze in spremljali, kako se spreminja pH s časom. Osrednji del diplomskega dela predstavlja povratno zančna regulacija procesa nevtralizacije. V model smo vgradili proporcionalno integrirni (PI) regulator, ki regulira pretok baze. Določili smo proporcionalno in integrirno časovno konstanto regulatorja in preučevali odzivnost regulatorja v različnih območjih pH. Na koncu smo preučevali vpliv motnje in sposobnost povratno zančne PI regulacije, da motnjo odpravi. Rezultati kažejo, da predstavljeni matematični model reakcij nevtralizacije v kontinuirnem mešalnem reaktorju zadovoljivo prikazuje realno obnašanje sistema. Ugotavljamo, da lahko, kljub izraziti nelinearnosti procesa, s povratno zančno PI regulacijo ustrezno reguliramo pH v vseh območjih, tudi ob prisotnosti motnje. Na osnovi rezultatov in izkušenj menimo, da je Simulink zaradi preproste implementacije matematičnega modela in številnih naprednih, že vgrajenih funkcionalnosti (npr. napredni algoritmi za reševanje sistemov diferencialnih enačb, avtomatsko določevanje konstant regulatorja itd.) primerno orodje za izvedbo dinamičnih simulacij in študija regulacije za primer nevtralizacije v kontinuirnem mešalnem reaktorju.
Ključne besede: nevtralizacija, pH, modeliranje, regulacija, dinamična simulacija, Simulink
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 501; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

24.
Analiza lignoceluloznih materialov z različnimi modifikacijami Klasonove metode
Dragana Bjelić, 2017, diplomsko delo

Opis: Osnovna Klasonova metoda je znana že od začetka dvajsetega stoletja in jo je razvil švedski kemik Peter Klason. Klasonova metoda temelji na gravimetričnem merjenju kislinsko netopnega (Klasonovega) lignina. V preteklosti je bilo razvitih tudi veliko modifikacij te metode ter drugih metod. V sklopu diplomskega dela smo primerjali vsebnosti ekstrahiranih snovi, ogljikovih hidratov in kislinsko netopnega lignina, pri čemer smo uporabili različne modifikacije Klasonove metode. Pri analizi smo proučevali različno število stopenj ekstrakcije, različne vrste topil (aceton, etanol, n-heksan, metanol), različne vzorce lignoceluloznega materiala (slame) z različnimi velikostmi delcev ter primerjali vsebnosti Klasonovih komponent zdravih in okuženih rastlin. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je odstopanje Klasonovih komponent pri uporabi različnih modifikacij metod ter določiti delež ogljikovih hidratov, predvsem monosaharidov, ki se ekstrahirajo po kislinski hidrolizi. Prav tako je namen izračunati velikost napak, ki se pojavijo med izvedbo eksperimenta. Izvedli smo še osnovno Klasonovo metodo oz. dvostopenjsko ekstrakcijo z acetonom za primerjavo vsebnosti lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami. Rezultati kažejo, da iz vidika modifikacij največji delež Klasonovega lignina dobimo pri modifikaciji z enostopenjsko ekstrakcijo s topilom n-heksan in z osnovno Klasonovo metodo. Spremembe ostalih parametrov ne vplivajo tako močno na rezultat kot sama sprememba topila. Narejena je bila še analiza vsebnosti monosaharidov po hidrolizi, pri kateri smo ugotovili velike razlike med paralelkami, kar bi lahko bila posledica nehomogenosti materiala ter premajhnega števila paralelk in ponovitev. Raziskali smo tudi dejavnike in napake, ki povzročajo morebitna odstopanja od realnih vrednosti ter ugotovili, da so ob še tako natančnem delu določene napake neizogibne. Rezultati primerjave vsebnosti Klasonovega lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami so pokazali, da do razlik v rezultatih prihaja zaradi nerazgrajene kutikule.
Ključne besede: lignocelulozni material, Klasonova metoda, modifikacije Klasonove metode, določevanje lignina, določevanje monosaharidov, analiza napak
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

25.
Sinteza sistemov z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti
David Širovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti kot novega merila in kriterija za merjenje trajnosti ob upoštevanju ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika (Širovnik in drugi, 2016). Namreč, pri sintezi trajnostnih sistemov, kjer je veliko število alternativ, so potrebni takšni kriteriji, ki omogočajo dobiti najboljšo rešitev z enokriterijskim optimiranjem. V prvem delu z ustreznim sestavljanjem različnih kriterijev predstavljamo pretvorbo večkriterijskega problema v enokriterijski s konceptom trajnostne neto sedanje vrednosti. Z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti je mogoče dosegati optimalno ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi kriteriji. V drugem delu je predstavljena uporaba koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti iz mikro in makroekonomskih vidikov na primerih dobavnih omrežij: i) oskrbovalno omrežje bioplina iz živalskih odpadkov na nivoju podjetja in ii) regionalno dobavno omrežje za proizvodnjo biogoriv na nivoju večje regije (na primeru Srednje Evrope). Rezultati kažejo, da so dobavna omrežja za proizvodnjo bioplina in biogoriv na regionalnem nivoju trajnostne tako z mikroekonomskega kot tudi iz makroekonomskega vidika.
Ključne besede: sinteza procesov, trajnostni vidik, trajnostna neto sedanja vrednost, večkriterijsko optimiranje, dobavno omrežje, dobavno omrežje proizvodnje bioplina, regionalno dobavno omrežje proizvodnje biogoriv
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (10,71 MB)

26.
ANALIZA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA PROCESOV PROIZVODNJE BIOETANOLA S PROGRAMSKIM ORODJEM OpenLCA
Gašper Kozlovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil izvesti analizo življenjskega cikla proizvodnje bioetanola s programskim orodjem openLCA. Analiza življenjskega cikla je opravljena za postopek proizvodnje etanola iz lahko fermentirajočih ogljikovih hidratov (sladkorjev) in za postopek proizvodnje iz škrobnih surovin. Kot surovine, ki vsebujejo pretežno sladkor so izbrane sladkorni trs in sladkorna pesa, škrobne surovine pa koruza in pšenica. Za sladkorni trs in koruzo je analiza opravljena tudi za primer dolgih transportnih poti. Dobljene rezultate smo primerjali med seboj in ugotavljali, kateri postopek in katera surovina sta iz okoljskega vidika najprimernejša. Dobljene rezultate smo primerjali tudi s podatki okoljskih vplivov proizvodnje bencina ter ugotavljali ali je uporaba bioetanola sprejemljivejša. Na podlagi izvedenih analiz smo ugotovili, da ima najmanjše okoljske vplive postopek proizvodnje bioetanola iz lahko fermentirajočih ogljikovih hidratov in sicer iz sladkornega trsa. V primerjavi z uporabo bencina je boljša uporaba etanola iz sladkornega trsa in koruze, ker imata manjše ekvivalentne emisije CO2. V primeru dolgih transportnih poti surovin je bolj smiselna uporaba bencina.
Ključne besede: Vplivi na okolje, analiza življenjskega cikla, proizvodnja bioetanola, openLCA
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 901; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

27.
VEČKRITERIJSKO OPTIMIRANJE BIOPROCESOV Z UPORABO TRAJNOSTNEGA KAZALCA NA EKONOMSKI RAVNI
Petra Drevenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje optimiranje bioprocesov, proizvodnje biodizla in bioplina, pri katerih smo hkrati upoštevali tri vidike: ekonomski, okoljski in socialni vidik. Namen diplomske naloge je bil proučiti, kako vplivajo posamezni kriteriji, ekonomski (dobiček), okoljski (takse za CO2) in socialni (število delovnih mest) na celotni trajnostni kriterij pri različnih kapacitetah za oba bioprocesa. Optimiranje smo izvedli v programu GAMS. Izvedli smo tudi občutljivostno analizo, kjer smo odgovorili na vprašanje, pri kakšni kapaciteti morajo potekati procesi, da dobimo rentabilen proces. Proizvodnja biogoriv iz vidika celotnega trajnostnega kazalca je trajnostna. Le v primeru, ko smo minimirali okoljski dobiček, smo dobili negativni trajnostni kriterij. Vzrok je minimalna količina proizvodnih surovin, ki zmanjša ekonomski dobiček. Socialni vidik je pozitiven zaradi večjega števila delovnih mest. Obratovati je potrebno z veliko kapaciteto, da dobimo pozitiven ekonomski dobiček. Višja taksa za emisije CO2 povečuje trajnostni vidik iz ekonomskega vidika, vendar pa so pri proizvodnji biogoriv te dokaj majhne. Okoljski dobiček je minimalen ali negativen zaradi majhnih emisij CO2.
Ključne besede: bioplin, biodizel, trajnostni kriterij, optimiranje
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

28.
PROIZVODNJA BIOPLINA S SOSUBSTRATOM KORUZNO SLAMO
Žiga Šut, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti ali je smiselno uporabiti koruzno slamo kot sosubstrat pri proizvodnji bioplina. Zanimalo nas je ali je koruzna slama dovolj zanimiva zamenjava za druge energetske rastline, kot npr. koruzno silažo. Ekonomsko je koruzna slama boljša izbira, saj je načeloma zastonj (ostanek na poljih po žetvi), prav tako pa ni primarni kmetijski proizvod. Eksperimentalni del smo si zastavili tako, da smo pod enakimi termodinamskimi pogoji preizkusili več različnih nastavitev mešanic živalskega gnoja, koruzne silaže in koruzne slame. Pri vseh nastavitvah smo uporabili inokulum iz bioplinarne Jezera (Panvita d.d) in substrate, ki jih uporabljajo v bioplinarnah Jezera in Draženci (Perutnina Ptuj d.d) z dodatkom koruzne slame. Preverili smo, če dodatek koruzne slame izboljša donos bioplina v različnih kombinacijah. Med poskusom smo spremljali dnevni in kumulativen dobitek bioplina ter sestavo pridobljenega bioplina. Ker je količina proizvedenega bioplina odvisna od količine ogljikovih hidratov, lignina in ekstraktov smo izvedli še analizo, ki nam je podala vrednosti le-teh pred in po anaerobni digestiji. V ta namen smo uporabili Klasonovo metodo. Potrdili smo hipotezo, da v določenih primerih koruzna slama izboljša proizvodnost bioplina, ovrgli pa smo hipotezo, da se z ligninom med procesom anaerobne digestije ne dogaja nič, saj smo zabeležili zmanjšanje mase lignina.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, koruzna slama, Klasonova metoda, lignin
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1003; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

29.
Uporaba surovega glicerola za proizvodnjo bioplina
Anita Sovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Proizvodnja biodizla z leti strmo narašča. Glavni stranski produkt pri proizvodnji biodizla je surovi glicerol, ki predstavlja kar desetino produktov. Ker se z naraščanjem proizvodnje biodizla veča tudi količina nastalega surovega glicerola, se zaloge le-tega hitro kopičijo. Prečiščen glicerol se uporablja v farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji, vendar je čiščenje drago, zato bi bilo dobro najti alternativno uporabo za surovi glicerol. Namen našega dela je preizkus in analiza vpliva dodatka surovega glicerola k biomasi za proizvodnjo bioplina. Zanima nas obnašanje glicerola kot ko-substrata ter razlika v prostornini in sestavi dobljenega bioplina. Opravili smo eksperimenta z blatom iz čistilnih naprav ter s perutninskim inokulumom, slamnato steljo in silažo, substratom pa smo dodali še pufer za stabilizacijo pH vrednosti. Rezultati kažejo, da glicerol pozitivno vpliva na količino in sestavo nastalega bioplina. V obeh poskusih nam je večja količina dodanega surovega glicerola prinesla več bioplina. Ugotovili smo, da lahko s primerno količino dodanega surovega glicerola volumen produkta celo podvojimo. V diplomskem delu prikazujemo tudi ekonomsko analizo procesa s perutninskim gnojem, ki prikazuje izračun stroškov, ki jih ima bioplinarna za nakup in prevoz surovin, ki jih potrebuje za proizvodnjo določene količine bioplina. Zaradi nihanja cene glicerola so rezultati prikazani za različne cene le-tega. Vse naše ocene dajejo pozitiven rezultat, torej nižje stroške. Glicerol poveča ekonomičnost procesa, saj so stroški potrebnega glicerola v primerjavi s silažo vsaj prepolovljeni, razen tega pa z uporabo surovega glicerola odstranimo odpadke, medtem ko je uporaba silaže moralno sporna, ker se silaža uporablja v prehrani živine.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, surovi glicerol
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 985; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

30.
SINTEZA FLEKSIBILNIH TOPLOTNO INTEGRIRANIH CELOTNIH OBMOČIJ PROCESOV
Klavdija Zirngast, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali in s supertrukturnim pristopom poiskali predloge za rekonstrukcijo omrežij toplotnih prenosnikov za posamezne obrate in več obratov oz. celotna območja ob upoštevanju spremenljivih obratovalnih pogojev. Za posamezne obrate in celotna območja smo z namenom znižanja porabe energije ob upoštevanju nedoločenih obratovalnih pogojev temperature, pretokov in sestav vhodnih surovin najprej s programom TransGen ugotavljali potencial za zmanjšanje energije. Nato smo s postopkom matematičnega programiranja s programom TransGen predlagali modifikacije za zmanjšano porabo energije v posameznih obratih in celotnih območjih. Z uporabo multiperiodnega modela smo za dane scenarije za modifikacije pridobili fleksibilne rešitve. Z metodo Monte Carlo smo za podatke ob spremenljivih obratovalnih pogojih procesov in celotnih območij procesov pridobili pričakovane in nominalne vrednosti spremenljivk in njihove frekvenčne in kumulativne porazdelitve. Na štirih primerih smo analizirali potencial zmanjšanja porabe pogonskih sredstev v odvisnosti od števila modifikacij in izračunali ekonomsko upravičenost. V vseh primerih smo ugotovili precejšen potencial za zmanjšanje energije: v prvem primeru 21 %, v drugem 17,4 %, v tretjem 75,9 % in v četrtem primeru 72,4 %. Poraba pogonskih sredstev se skoraj linearno zmanjšuje v odvisnosti od števila modifikacij, dobiček pa se s številom modifikacij povečuje. Doba vračanja je v vseh primerih manjša od enega leta: v prvem primeru znaša 2,4 mesece, v drugem 3 mesece, v tretjem 3,6 mesecev in v četrtem 7,8 mesecev.
Ključne besede: : matematično programiranje, TransGen, toplotna integracija, integracija celotnega območja, fleksibilnost, rekonstrukcija obratov
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 768; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici