| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljska analiza organskega rankinovega cikla za proizvodnjo električne energije iz industrijske odpadne toplote
Gaja Strajnar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili okoljski vpliv ORC elektrarne, ki uporablja odpadno toploto iz proizvodnje aluminija in predlaga različne scenarije, v smislu trajnostne in konvencionalne proizvodnje električne energije. Za analizo smo podatke o energijskih bilancah ter učinkovitosti sistema glede na termodinamične in ekonomske cilje pridobili iz simulacij v programski opremi Aspen Plus in optimizirani v programu GAMS za tri delovne tekočine (R245fa, R1234yf in R1234ze) po članku [1]. Ob upoštevanju vseh ustreznih vhodov in izhodov procesa, same proizvodnje komponent in vpliv delovnih tekočin, v njegovi življenjski dobi, se okoljski vpliv sistema analizira s programsko opremo OpenLCA z integriranimi zbirkami podatkov. Primerjali smo med tremi električnimi mešanicami (Slovenski električni mix, Evropski povprečni električni mix in COP26 mešanica obnovljivih virov električne energije). Dobljeni rezultati primerjalno kažejo, kateri predlagani scenariji bi bolj razbremenili okolje. Uporaba ORC namesto mešanice električne energije v EU bo imela največji vpliv na okoljsko razbremenitev, sledita ji Slovenska in nato mešanica COP26, kar je pričakovano.
Ključne besede: Okoljska analiza, organski Rankinov cikel, odpadna toplota, obnovljivi viri energije, proizvodnja aluminija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Optimiranje nelinearnih nepogojenih problemov z determinističnimi in stohastičnimi metodami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lovro Anderlič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je prikazana z opisom nelinearnih nepogojenih optimizacijskih problemov računalniških kod v programu Python. Naš problem se je nanašal okoli dveh determinističnih in stohastičnih metod reševanja. Diplomsko delo vsebuje opisane modele, ki smo jih programirali in z njimi reševali osnovne ter zahtevne enačbe. Namen diplomskega dela je bil programiranje enačb v program Python in njegove rešitve premerjat z različno zahtevnimi problemi. Ugotovili smo, kako programirat nelinearne probleme z programskim orodjem in sestavit primeren model za njegovo delovanje. Rezultate smo primerjali glede na enačbe z eno in več spremenljivkami, ter z različnim programskim orodjem.
Ključne besede: Python, optimiranje, programiranje, nelinearni problemi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 47; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

3.
Termogravimetrična, ultimativna in proksimativna analiza plastičnih materialov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Amadeja Prša, 2022, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje s plastiko je eden izmed najbolj perečih okoljskih problemov, saj za hitro naraščajočo proizvodnjo plastičnih izdelkov iz neobnovljivih materialov pretežno za enkratno uporabo, še ni ustreznih rešitev. Dandanes se proizvede približno 300 milijonov ton plastičnih odpadkov na dan, večina jih je proizvedenih iz kemikalij pridobljenih iz nafte, zemeljskega plina in premoga. Plastični izdelki za široko uporabo so proizvedeni iz materialov kot so polietilen tereftalat (PET), iz katerega pridobivajo plastenke za pijače, polietilen visoke gostote (HDPE), katerega običajno uporabijo za embalažo šamponov, detergentov in drugi. Plastične odpadke je mogoče zmanjšati z recikliranjem ter z uporabo plastike proizvedene iz bioloških virov, ki ima krajši čas razgradnje in ne vsebuje zdravju škodljivih kemikalij. Namen diplomske naloge je bil opraviti termogravimetrično, ultimativno in proksimativno analizo sedmih plastičnih materialov (PET, rPET, PET vlakna, HDPE, rHDPE, PLA in vlakna iz melaminske eterificirane smole – MER). V izbranih materialih smo določili vsebnost vlage, hlapnih snovi ter pepela in vsebnost fiksnega ogljika in posameznih elementov. Dodatno smo izvedli FTIR analizo, termogravimetrično analizo (TGA) in diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). Rezultati kažejo, da se od vseh materialov najbolj razlikujejo plastični materiali iz vlaken (PET vlakna in MER vlakna) ter biomase (PLA), najbolj pa izstopa material MER. Predvsem po visoko izmerjeni količini dušika, kar smo opazili tudi pri FTIR spektru, ki se od ostalih zelo razlikuje zaradi vsebnosti amino skupin. Materiala PET in HDPE se od svojih recikliranih materialov razlikujeta v podobnih odstopanjih, na podlagi TGA/DSC in FTIR analize, do katerih pa je najverjetneje prišlo med samim postopkom recikliranja in dodatkom nečistoč. Proksimativna, ultimativna in FTIR analiza so pokazale, da sta si materiala PET vlakna in PLA zelo podobna, kar je razumljivo, saj gre za vlaknasta materiala, ki oba vsebujeta organske kisline.
Ključne besede: plastični materiali, recikliranje, materiali iz vlaken, termokemijske lastnosti, ultimativna in proksimativna analiza.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

4.
Identifikacija nevarnosti ter analiza vplivov na okolje pri hidrotermični razgradnji vlaken iz melaminskih eterificiranih smol : magistrsko delo
Timotej Vidovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Plastični odpadki predstavljajo velik problem za okolje, saj se velike količine proizvedene plastike ob koncu življenjske dobe znajdejo na odlagališčih, kjer onesnažujejo tla, vode in zrak. Poseben izziv predstavljajo termoseti, ki jih je zaradi njihovih lastnosti težje reciklirati v primerjavi s termoplasti. Melaminske smole spadajo med termosete in so znane predvsem po svoji toplotni odpornosti in stabilni strukturi. Zaradi teh lastnosti in predvsem zaradi trenutnega neznanja glede možnosti recikliranja, svoj življenjski cikel pogosto končajo na odlagališčih. Encimski in hidrotermični procesi so obetavne metode za možno recikliranje in ponovno uporabo termosetov. Oboji procesi predstavljajo okolju prijazne metode za pretvorbo plastičnih odpadkov v uporabne materiale. Encimski procesi povzročijo razgradnjo materiala pod blagimi okolju prijaznimi pogoji, hidrotermični procesi pa uporabljajo vodo pri visoki temperaturi in tlaku. Tekom magistrskega dela smo preučili encimsko in hidrotermično razgradnjo vlaken melaminske eterificirane smole (MER). Encimsko razgradnjo smo izvedli z uporabo različnih prebavnih encimov, hidrotermično razgradnjo pa pri različnih temperaturah razgradnje: 200, 250, 275, 300 in 350 °C. V vodni fazi smo s pomočjo kivetnih testov analizirali vsebnosti formaldehida, organskih kislin, skupnega dušika in amonijaka. Pri hidrotermični razgradnji smo dodatno analizirali še trdno in plinasto fazo. Glede na podatke pridobljene iz eksperimentalnega dela pri različnih temperaturah hidrotermične razgradnje smo nadalje analizirali okoljske odtise s pomočjo programske opreme OpenLCA in različnih baz podatkov. Ocenili smo odtis toplogrednih plinov (GHG), dušika, fosforja, energetski in ekološki odtis ter potencial strupenosti za človeka. Rezultati kažejo, da je razgradnja pri 200 °C povzročila najmanjši vpliv na okolje, vendar pa so bile največje količine sekundarnih spojin pridobljene pri temperaturi razgradnje 300 °C.
Ključne besede: vlakna iz melaminskih eterificiranih smol (MER vlakna), encimska razgradnja, hidrotermična razgradnja, identifikacija nevarnosti, HAZOP, analiza življenjskega cikla (LCA)
Objavljeno v DKUM: 16.06.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

5.
Analiza proizvodnega procesa za trajnostno proizvodnjo formalina : magistrsko delo
Jan Puhar, 2022, magistrsko delo

Opis: Formalin je pomembna kemikalija, ki se proizvaja v velikih količinah, njegova proizvodnja pa je energetsko zahteven proces. Zmanjšanje porabe energije procesa bi prispevalo tako k ekonomskim prihrankom kot tudi k zmanjšanim okoljskim vplivom in bi omogočilo bolj trajnostno proizvodnjo formalina kot vmesnega ali končnega produkta. Cilj magistrskega dela je izboljšanje trajnosti proizvodnega procesa formalina preko reformiranja metana z analizo energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika. Na simuliran proces je bila uvedena toplotna integracija, ki je bila izvedena s pomočjo uščipne metode in matematičnega programiranja, kjer smo uporabili pretovorjevalni optimizacijski model. Za izvedbo toplotne integracije smo uporabili sekvenčni pristopom, pri čemer smo najprej minimirali stroške pogonskih sredstev, nato smo minimirali število toplotnih prenosnikov ter nazadnje sintetizirali omrežje toplotnih prenosnikov. Za procesa pred in po toplotni integraciji smo izvedli ekonomsko analizo na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov, kjer smo uporabili faktorsko metodo. Izvedena je bila tudi analiza življenjskega cikla, s katero smo ocenili okoljske vplive procesa pred in po toplotni integraciji. Rezultati kažejo, da toplotna integracija procesa zmanjša porabo pogonskih sredstev za 39 %, kar posledično vodi do 11 % prihrankov v investicijskih stroških. Toplotna integracija izboljša proces tudi z okoljskega vidika, kjer so okoljski vplivi zmanjšani za 7 do 22 % v izbranih kategorijah vpliva. Študija v magistrskem delu služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave izboljšanja trajnosti proizvodnje formalina.
Ključne besede: Proizvodni proces formalina, toplotna integracija, zmanjšanje porabe energije, ekonomska analiza, okoljska analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 241; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 383; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

7.
Sinteza dobavnega omrežja proizvodnje bioplina iz odpadnega mulja čistilnih naprav in drugih surovin : magistrsko delo
Manca Podričnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Ključne besede: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 280; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

8.
Simulacija in optimiranje organskega Rankinovega cikla za izkoriščanje odpadne toplote pri proizvodnji aluminija : magistrsko delo
Monika Dokl, 2021, magistrsko delo

Opis: Proizvodnja aluminija spada med energetsko najintenzivnejše proizvodne procese, saj se med postopkom elektrolize porabi velika količina električne energije. Približno polovica energije, ki se porabi med proizvodnjo, se izgubi kot odpadna toplota. Takšna nizkotemperaturna toplota je primerna za pridobivanje energije, kot je proizvodnja električne energije z organskim Rankinovim ciklom (ORC). V magistrskem delu smo se osredotočili na maksimiranje proizvodnje električne energije in maksimiranje neto sedanje vrednosti (NSV) celotnega sistema. V procesu smo uporabili tri delovne tekočine R245fa, R1234yf in R1234ze ter analizirali ekonomsko uspešnost projekta. Proces smo simulirali s simulatorjem Aspen Plus in optimirali z optimizacijskim programom GAMS. Pri simulaciji smo za organske delovne tekočine in vodo upoštevali termodinamsko metodo REFPROP, medtem ko smo za dimne pline zaradi vsebnosti HF uporabili metodo NRTL. Podatke o odpadnem viru toplote pri proizvodnji aluminija smo dobili iz aluminijeve industrije in podatke o termofizikalnih lastnostih fluidov v bazi podatkov programa Aspen Plus. Z optimiranjem smo določili optimalne delovne parametre, kot so masni in energijski pretoki, tlaki in temperature v procesu ter ocenili ekonomsko uspešnost projekta. V osnovnem modelu smo preučevali vpliv minimalne temperaturne razlike v toplotnih prenosnikih, temperature in pretoka dimnih plinov na maksimalno proizvodnjo električne energije v turbini ter vpliv cene toplote na maksimalno neto sedanjo vrednost. Z optimiranjem smo poiskali optimalno ravnovesje med termodinamskimi in ekonomskimi parametri sistema. Proces z delovno tekočino R245fa lahko s turbino proizvede do 803,35 kW električne energije. Okolju prijaznejši delovni tekočini R1234yf in R1234ze dajeta nižjo proizvodnjo električne energije in manj dobičkonosen sistem. Proces je ekonomsko uspešen le, če poleg proizvodnje električne energije uporabimo toplotno energijo, kjer cena toplote znaša vsaj 0,008 EUR/kWh.
Ključne besede: proizvodnja aluminija, izkoriščanje odpadne toplote, organski Rankinov cikel, proizvodnja električne energije, optimiranje, neto sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 18.05.2021; Ogledov: 589; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

9.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 782; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

10.
Fragmentacija vlaken iz melaminskih eterificiranih smol v naravnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Podlesnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Vlakna iz melaminske eterificirane smole imajo specifične lastnosti, kot so nizka toplotna prevodnost, odlična toplotna stabilnost do okoli 300 °C (material se ne tali, kaplja ali krči), visoka kemijska in UV odpornost. Zaradi svojih lastnosti so vlakna uporabna v številnih industrijskih aplikacijah, kot na primer za ognjevarne zaščitne obleke, za filtrni medij visoke zmogljivosti in učinkovitosti, za izolacije itd. Vprašanje pa je kaj narediti s proizvodom po končani življenjski dobi zaradi njegove termične stabilnosti in strukture ter kakšen je vpliv vlaken na okolje. Plastični odpadki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter onesnažujejo okolje. V diplomski nalogi smo opazovali kaj se zgodi z vlakni po krajši izpostavljenosti v naravnih okoljih. Osredotočili smo se na izpostavljenost materiala v zemlji in v vodah. Pri izpostavljenosti vlaken v zemlji smo opazovali vizualne spremembe, spremembo mase ter izvedli IR spektroskopijo. Pred in po izluževanju vlaken v naravne vode (sladke in slane) pa smo merili vsebnosti amonijaka, formaldehida, celotnega dušika in ogljika, vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) in osnovne parametre onesnaženosti vode (motnost, prevodnost in pH). Dodatno smo izvedli eksperiment z modelnimi vodami, pri čemer smo analizirali kako vpliva slanost ter pH na izluževanje materiala. Rezultati kažejo, da se vlakna pri poskusu z zemljo niso kaj dosti spremenila, kot smo tudi predvidevali, saj so bila v zemlji le relativno kratek čas. V nasprotju s predvidevanji, pa smo v vodah izmerili večje spremembe, zlasti večje povišanje koncentracije formaldehida.
Ključne besede: vlakna iz melaminske eterificirane smole, mikroplastika in nanoplastika, onesnaževanje okolja, izluževanje, plastični odpad, fragmentacija pastike v naravnem okolju.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 576; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici