| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROŠKA GLASBA V NAKUPOVALNIH CENTRIH
Simona Žvikart, 2010, diplomsko delo

Opis: V odnos otroka do glasbe je potrebno vložiti veliko truda in motivacije, tako otroku privzgajamo kultivirano poslušanje. Otroka skušamo naučiti poslušati glasbo v skoncentriranih urah dneva. Tudi v nakupovalnih centrih vse več slišimo otroško glasbo in smo priča otroškim glasbenim prireditvam. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih nekaj znanih glasbenih pevk, ki izvajajo pesmi za otroke ter moja glasbena pot, ki jo ustvarjam skupaj z možem Markom Repnikom. Hkrati je na kratko predstavljena tudi ponudba glasbenih prireditev za otroke v nakupovalnih centrih in cilji glasbe. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na vzorcu stotih odraslih. Želeli smo ugotoviti, ali otroške prireditve pripeljejo v nakupovalni center več ljudi oz. ali se ti znova vračajo. Rezultati so pokazali, da odrasli največ prihajajo v center na prireditev z otroki starimi med 5 in 8 let. Ugotovili smo, da se odrasli z deklicami večkrat odločajo za obisk centrov, med odstotkom sodelovanja dečkov in deklic na prireditvi pa ni razlike. Vzroke za to lahko iščemo v našem vzorcu, ki je premalo številčen, saj je znano, da se deklice v večjem številu vključujejo v glasbene dejavnosti, denimo tudi v šoli v pevske zbore, plesne skupine …
Ključne besede: otroška glasba, nakupovalni center, otroške prireditve, otroški glasbeni ustvarjalci, glasba.
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (8,14 MB)

2.
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Kaja Abraham, 2017, magistrsko delo

Opis: Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
Ključne besede: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena umetnost, učni načrt
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 916; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 831; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (951,81 KB)

4.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, magistrsko delo

Opis: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Ključne besede: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 950; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Poučevanje glasbene umetnosti z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v četrtem razredu osnovne šole
Rosanda Dovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjem obdobju postala nepogrešljiva, ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v pedagoškem procesu. Učitelju olajša delo pri poučevanju, učence pa dodatno motivira za učenje. S pomočjo IKT lahko popestrimo pouk tudi pri pouku glasbene umetnosti. Namen magistrskega dela je bil preizkusiti IKT pri pouku glasbene umetnosti in preučiti njen vpliv na učenčevo počutje, sodelovanje, motivacijo in samooceno znanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena informacijsko komunikacijska tehnologija, njena uporaba v izobraževanju, vizija v slovenskih šolah, vzroki za vključevanje IKT v izobraževanje in njen vpliv na spremembe v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti uporabe IKT v izobraževanju z vidika učitelja, učenca in starša. Natančno smo predstavili predvsem sodobne učne medije, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: računalnik, tablični računalnik, interaktivno tablo in e-gradiva. Praktični del smo izvedli s pomočjo dveh četrtih razredov 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica. Uporabili smo eksperimentalno metodo z obliko primerjalnega eksperimenta. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so učenci odgovorili po končani izvedbi praktičnega dela. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in intervalne statistike. Rezultati so pokazali, da je uporaba IKT pri pouku glasbe smiselna in zanimiva za učence. Ugotovili smo, da IKT poveča motiviranost učencev za delo in zmanjša dolgočasenje pri pouku. Prav tako so rezultati pokazali, da IKT ne vpliva na dosežke učencev in na samooceno znanja. Ugotovili pa smo, da z uporabo IKT povečamo aktivno sodelovanje učencev pri pouku glasbene umetnosti, kar pa dolgoročno lahko vodi do boljših dosežkov in s tem do boljše učne samopodobe in samoocene znanja. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je IKT smiselno vključiti v pouk glasbene umetnosti, vendar premišljeno in načrtovano. Učitelj mora biti vešč uporabe sodobne tehnologije, jo najprej preučiti in preizkusiti sam, šele nato jo lahko smiselno vključi v pouk. Le tako bo učitelj dosegel večjo aktivnost in motiviranost za delo in učenje ter s tem prispeval k boljši zapomnitvi snovi in s tem k boljšim rezultatom.
Ključne besede: IKT, glasbena umetnost, osnovna šola, motivacija, počutje, sodelovanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1164; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

6.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST KLASIČNE GLASBE MED UČENCI 2., 3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Janja Polenik, 2016, diplomsko delo

Opis: Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo programa devetletne osnovne šole, kjer učiteljicam in učiteljem nudi ogromno možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest do tovrstne glasbe. Ker smo zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145 učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica omenila pri pouku glasbene umetnosti.
Ključne besede: Poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba, klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

8.
VPLIV ZVOČNEGA OZADJA NA GLASBENE PREFERENCE UČENCEV
Diana Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Glasba predstavlja pomemben del našega vsakdana. Večino časa jo poslušamo pasivno. Kljub temu se nam vtisne v spomin in v nas vzbudi določena čustva, ki vplivajo na naklonjenost do glasbe in razvoj naših preferenc. Radio in televizija zelo vplivata na to, kakšna glasba nam bo všeč. V magistrskem delu smo predstavili teoretična izhodišča in empirične podatke že izvedenih raziskav. Na njihovi osnovi smo oblikovali empirično raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali: povezanost čustvenih stanj z izbiro glasbe, povezanost verbalno izraženih glasbenih preferenc z naklonjenostjo do predvajane glasbe ter vpliv zvočnega ozadja med šolskim odmorom na čustvovanje in sprejemanje izbrane glasbe. Namen je bil ugotoviti, ali lahko zvočno ozadje med šolskim odmorom vpliva na intenziteto čustvenega doživljanja in naklonjenost do glasbe. Ugotovili smo, da učenci najraje poslušajo konvencionalno ter energično-ritmično glasbo. Večina učencev med poslušanjem preferenčne glasbe doživlja občutke veselja. Izsledki kažejo, da pogostejša izpostavljenost isti glasbi vpliva na intenziteto čustvovanja, vendar ne pri vseh glasbenih zvrsteh enako. Učenci so bili najbolj naklonjeni glasbi, pri kateri so najintenzivneje doživljali občutke veselja in igrivosti, ter najmanj naklonjeni glasbi, ki jim je vzbujala občutke jeze in strahu. Šolski prostor, vključno z glasbeno podkrepljenimi odmori, predstavlja dobro okolje za čustveno doživljanje kvalitetne glasbe ter razvoj glasbenih preferenc do nje.
Ključne besede: zvočno ozadje, vplivi glasbe, čustveno doživljanje glasbe, sprejemanje glasbe, glasbene preference
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 1044; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

9.
GLASOVNI OBSEG IN NATANČNOST IZVEDBE PESMI V 4. IN 5. RAZREDU
Tamara Vardič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasovni obseg in natančnost izvedbe pesmi v 4. in 5. razredu je ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasovnem obsegu med učenci 4. in 5. razreda osnovne šole in kako natančni so pri izvedbi pesmi. V teoretičnem delu je predstavljen človeški glas in fiziologija nastanka glasu. Opisan je razvoj glasu v otroštvu in pubertetnem obdobju, saj so otroci v 4. in 5. razredu ravno na pragu pubertete, predstavljene pa so tudi glasovne motnje za omenjeni obdobji. Posebna pozornost je namenjena petju v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kjer so predstavljene značilnosti tega obdobja, poudarek pa je tudi na glasovnem obsegu. Na koncu teoretičnega dela je prikazana še analiza pesmi iz glasbenega učbenika za 4. in 5. razred. V empiričnem delu so analizirani glasovni obsegi šestinosemdesetih otrok 4. in 5. razreda Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Narejena je bila tudi analiza natančnosti izvedbe pesmi naslednjih elementov: ritmična izvedba zapetega, melodična izvedba zapetega, izvedba največjega intervala, intonančna čistost in fraziranje pri petju. Tako glasovni obsegi otrok kot tudi natančnost pri petju so bili primerjani glede na razred in na spol. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne sposobnosti otrok zelo različne, zato so tudi obsegi pevskih glasov različni. Prevladujejo otroci, ki imajo delno razvite glasovne sposobnosti, kar nekaj pa je tudi tistih s slabo razvitimi glasovnimi sposobnostmi. Izsledki raziskave o natančnosti izvedbe pesmi pa so pokazali, da je pevska dejavnost učencev glede na kriterije, ki so bili upoštevani, precej nenatančna. Za najbolj šibki točki sta se izkazali melodična izvedba zapetega in intonančna čistost, veliko težav pa se je pojavilo tudi pri petju največjega intervala. Ritmična natančnost pri petju in fraziranje pa sta bili najbolj dosledno izvedena. Glasovi se razlikujejo po glasovnem obsegu. Razlike se pojavljajo že v samem spolu, še večje pa so po starostnih letih. Za učitelje razrednega pouka je poznavanje glasovnih obsegov otrok izjemno pomembno, zato je lahko naša raziskava o glasovnih obsegih otrok in njihovi pevski natančnosti dobra smernica za urjenje vokalne tehnike in ustrezno izbiro pevskega programa.
Ključne besede: glasovni obseg otrok, otroški glas, mutacija, petje, natančnost izvedbe pesmi
Objavljeno: 06.05.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
POZNAVANJE SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV OSNOVNOŠOLCEV NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Mateja Kuhar, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudski plesi v osnovni šoli niso med najbolj priljubljeni, a je njihovo ohranjanje in vključevanje v pouk pomembno, saj pripomorejo k ohranjanju ljudske dediščine in k temu, da so učenci bolj aktivni. Namen diplomske naloge je bil na vzorcu učencev petih razredov proučiti poznavanje slovenskih ljudskih plesov, s katerimi bi se naj učenci srečali od 1. do 5. razreda pri predmetu glasbena umetnost. V diplomski nalogi najprej predstavimo področje ljudskega izročila, otroškega izročila in ljudskih plesov oz. otroškega izročila v šolskem programu. V empiričnem delu raziskujemo, ali učenci s pomočjo opisa plesa prepoznajo ime plesa, ki so ga spoznali v teh petih letih. Prav tako nas zanima, ali obstajajo razlike v poznavanju ljudskih plesov med deklicami in dečki in med učenci, ki obiskujejo šolo v mestu, in tistimi, ki obiskujejo šolo na vasi. Zanimalo nas je še, kateri je njihov najljubši ples, in zakaj je temu tako. Rezultati, pridobljeni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med več kot 200 učenci osmih osnovnih šol kažejo, da je poznavanje plesov med učenci in učenkami skladno, le ples Šuštarpolka učenke poznajo bolje. Učenci, ki obiskujejo šolo na vasi, v primerjavi s tistimi v mestu, bolje poznajo 11 ljudskih plesov, pri preostalih petih plesih je poznavanje skladno. Za svoj najljubši ples so se odločili, ker jim je všeč, je zanimiv in so se ga hitro naučili. Najbolj sta jim všeč skupinska plesa: Kujtre šivat in Igraj kolo. Več kot polovica otrok bi raje plesala sodobne kot ljudske plese. Na podlagi rezultatov lahko vidimo, da otroci ljudskih plesov ne poznajo dobro, zato bi se morali učitelji na področju ljudskega izročila še bolj izobraževati, ljudski ples vključevati v pouk in otroke spodbujati k ohranjanju le tega. Tudi učni načrt bi moral dati večji poudarek na učenje ljudskih plesov.
Ključne besede: Slovenski ljudski plesi, ljudsko izročilo, otroško izročilo, osnovna šola, poznavanje
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 4383; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici