1. Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Priložnosti pri oblikovanju kulinaričnih dogodkov: zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašiča : zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašičaMiša Podberšič, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenija je kot nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 doprinesla k večjemu razvoju gastronomije v Sloveniji. Sem spadajo tudi kulinarični dogodki, ki jih je veliko. Slovenske regije organizirajo dogodke in festivale na temo lokalnih jedi. Opazili smo, da je v Posavju avtohtoni krškopoljski prašič potencial za razvoj lokalnega in slovenskega turizma. Ni pomemben samo za razvoj turizma, ampak tudi za informiranje ljudi o avtohtoni slovenski pasmi ter promociji Društva rejcev krškopoljskega prašiča, njegovih članov in gostinskih ponudnikov ter ponudnikov produktov iz krškopoljskega prašiča. Eden izmed namenov Evropske gastronomske regije je prav tako informirati lokalno skupnost o zavedanju lastne tradicije. V ta namen smo s pomočjo anketnih odgovorov potencialnih obiskovalcev in potencialnih sodelujočih izdelali načrt za kulinarični dogodek Okusi krškopoljca. Ugotovili smo, da si ljudje želijo tovrstnega dogodka, prav tako želijo rejci krškopoljskega prašiča, gostinski ponudniki jedi iz krškopoljskega prašiča ter strokovnjaki, sooblikovati dogodek s svojimi idejami, znanji in veščinami. Z dogodkom želimo obiskovalce spoznati s krškopoljskim prašičem, in sicer ne samo s kulinariko, ampak želimo predstaviti tudi njegove značilnosti ter pomen avtohtonosti.
Ključne besede: Evropska gastronomska regija, gastronomija, kulinarični dogodki, krškopoljski prašič, načrtovanje dogodka
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. |
3. Kulturni turizem : vloga kulturnih institucij pri valorizaciji kulturne dediščine v turistične nameneAlenka Černelič Krošelj, Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava razmerje med turizmom in vlogo kulturnih ustanov pri sooblikovanju turistične ponudbe, na kratko analizira posebno vlogo muzejev kot javnih institucij v kulturnem turizmu in navaja nekatere predloge za nadaljnji razvoj. Avtorici izpostavljata različne oblike odnosov, ki se razvijajo med turizmom in kulturnimi ustanovami, ter predlagata mreženje kot obliko sodelovanja na področju kulturnega turizma. Na podlagi študije primera Posavskega muzeja Brežice so predstavljeni štirje primeri različnih pogledov turizma in kulturnih ustanov na razvoj produktov kulturnega turizma in predlogi za reševanje konfliktov. Prispevek ponuja predloge za možnosti dobrega mreženja in kakovostnega sodelovanja.
Ključne besede: kultura, kulturni turizem, muzeji, mreženje, kulturne ustanove
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 26
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vključevanje premogovniške dediščine v turizem : primer Hrastnika : primer HrastnikaNina Mešiček, 2022, diplomsko delo Opis: Premogovništvo je v Hrastniku pustilo močan pečat, z zaprtjem premogovnika in odkupom premogovniških objektov s strani Občine Hrastnik se je pojavila nova priložnost za rabo teh objektov. Ena izmed možnosti rabe je tudi vključevanje v turizem, zavzemanja za le-to so vidna tudi s strani občine. V diplomskem delu smo opredelili industrijsko, rudarsko in premogovniško dediščino ter njihovo vključevanje v turizem. Predstavili smo dobre prakse vključevanja premogovniške dediščine v turistično ponudbo, nato smo se osredotočili na Hrastnik ter predstavili njegovo dediščino in turistično ponudbo, opisali zgodovino premogovništva in premogovniške objekte, ki so na voljo za turistično rabo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, kjer smo skozi polstrukturirane intervjuje zbrali informacije, ki so nam pomagale pri odgovorih na naša raziskovalna vprašanja in nam nato koristile pri naših smernicah za vključevanje premogovniške dediščine v turistično ponudbo Hrastnika ter našem predlaganem integralnem turističnem produktu, ki je rezultat našega diplomskega dela.
Ključne besede: industrijska dediščina, rudarstvo, rudarska dediščina, premogovništvo, premogovniška dediščina, Hrastnik
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 775; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,60 MB) |
5. Muzeji in njihova vpetost v trajnostni turizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAjda Benegalija, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Ključne besede: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,41 MB) |
6. Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja BrežiceAnja Kraševec, 2020, diplomsko delo Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,15 MB) |
7. Strategije razvoja zidaniškega turizmaBožidar Veljković, Janez Usenik, Mario Plenković, Vlasta Kučiš, Jožica Volčanjk, Morana Polovič, Sonja Klemenc, Alenka Černelič Krošelj, Matija Vidiček, 2007, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: turizem, Slovenija, zidanice, študije
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3654; Prenosov: 109
 Povezava na celotno besedilo |
