1. Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzijeTadeja Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Ključne besede: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Skupnostna psihiatrična obravnava pri pacientih s shizofrenijoDarja Kraner, 2024, magistrsko delo Opis: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Ključne besede: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Association between loneliness, well-being, and life satisfaction before and during the COVID-19 pandemic : a cross-sectional studyMateja Lorber, Jožica Černe Kolarič, Sergej Kmetec, Barbara Kegl, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Good psychological well-being contributes to a satisfying life, reduces loneliness, and enables a better quality of life. Due to the COVID-19 pandemic, people worldwide have faced various challenges, which manifest in mental health problems, dissatisfaction with life and increased loneliness. This study aimed to investigate the influence of loneliness on mental well-being and life satisfaction among the adult population during the COVID-19 pandemic. A cross-sectional study was conducted between October 2021 and January 2022. A total of 664 participants took part in the survey, of whom 484 (73%) were female and 180 (27%) were male. Our results show that loneliness can explain 48% of the total variability in mental well-being and 52% of the variability in life satisfaction. The results show a higher level of loneliness and use of information and communication technology and a lower level of contact with relatives and friends, life satisfaction, and well-being during COVID-19 than they considered before the time of COVID-19. Study findings can help improve loneliness and mental well-being, and, consequently, life satisfaction.
Ključne besede: loneliness, well-being, life satisfaction, cross-sectional study
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 17
Celotno besedilo (322,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izkušnje bolnika po odpustu iz psihiatrične obravnaveMatic Lipaj, 2023, diplomsko delo Opis: Prehod med hospitalizacijo in odpustom v domače ali socialno okolje je pogosto
ranljivo obdobje, v katerem se lahko pričakujejo dodatne težave v duševnem zdravju. Obdobje po odpustu je lahko stresno in čustveno za posameznika ter ima velik pomen za nadaljevanje normalnega ritma v socialnih ter drugih okoljih in situacijah. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Web of Science. Podatke smo analizirali in s pomočjo tematske sinteze sintetizirali.V končno analizo smo vključili pet člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave ključne za razvoj intervencij in dejavnosti, ki bi omogočale lažji in boljši prehod v vsakdanjik. Izkušnje bolnikov so dobre smernice za vpeljevanje sprememb na področju oskrbe duševnega zdravja. Izkušnje predstavljajo dokaj merljive determinante, ki zaznamujejo vodila za izboljšanje metod zdravljenja na področju duševnega zdravja in tudi za implementacijo novih. Vključevanje zunanjih strokovnih služb ter aktivno sodelovanje in prisotnost bolnikom bližnjih oseb izboljšajo njihovo izkušnjo po odpustu iz psihiatrične obravnave.
Ključne besede: Izkušnje, bolniki, psihiatrična obravnava, odpust.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 30
Celotno besedilo (990,22 KB) |
5. Na osebo osredotočena oskrba pod okriljem paliativne oskrbeJožica Černe Kolarič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se veča možnost razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni pri posameznikih. Na osebo osredotočena paliativna oskrba je eden izmed pomembnih pristopov k ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter pomembnimi drugimi. Iz tega razloga je namen pregleda raziskati vidike, ki so ključnega pomena za izvajanje na osebo osredotočene oskrbe v okviru paliativne oskrbe.
Metode: Uporabili smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Upoštevali smo PRISMA smernice za izvedbo sistematičnega pregleda, za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov smo uporabili tematsko analizo podatkov.
Rezultati: Od 1.332 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili sedem člankov. Identificirali smo pet sekundarnih tem, navezujoč se na ključne elemente nudenja na osebo usmerjene paliativne oskrbe pri pacientih s kronično nenalezljivo boleznijo: (1) Pristop k paliativni oskrbi; (2) Vidiki paliativne oskrbe; (3) Paliativno okolje, (4) Zgodnje izvajanje paliativne oskrbe in (5) Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe.
Razprava in sklep: Iz vključenih sistematičnih pregledov je razvidno, da ima na osebo osredotočena paliativna oskrba pozitiven učinek na ohranitev in krepitev kakovostnega življenja pacienta, če se izvaja dovolj zgodaj in vključuje na osebo osredotočena načela ter vnaprej določen načrt, ki nudi podporo pomembnim drugim ter drugim zdravstvenim delavcem, ki pridejo v stik s pacientom.
Ključne besede: Paliativna oskrba, sistematični pregled, pacient, kronična nenalezljiva bolezen
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1441; Prenosov: 327
Celotno besedilo (682,28 KB) |
6. KOMUNIKACIJA V »SVETU TIŠINE«Jožica Černe Kolarič, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo analizirali pojem gluha oseba in komunikacija gluhih z medicinsko sestro. Opisane so metode, s katerimi lahko medicinska sestra izboljša komunikacijo in posledično tudi izvajanje zdravstvene nege. Pri uveljavljanju pravic gluhih oseb ima poglavitno vlogo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki jih v zastopa in v njihovem imenu komunicira z državo.
Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBISS, PubMed, Wiley Online Library in CINAHL. Ključne besede, ki smo jih pri iskanju literature uporabili so: komunikacija (communication, Kommunikation), gluha oseba (deaf person, Gehörlose Person), znakovni jezik (sign language, Zeichensprache), tolmač (interpreter, Dolmetscher) in zdravstvena nega gluhe osebe (Nursing deaf people, die Krankenpflege der Gehörlose Person). Za lažjo anlizo literature smo si postavili vključitvene in izključitvene kriterije, pri tem smo se omejili na časovno obdobje med 2006 in 2016, ki so obravnavali tematiko raziskovanja.
Razprava: Pri komunikaciji z medicinsko sestro in gluho osebo prihaja zaradi neznanja osnov slovenskega znakovnega jezika do nerazumevanja in napačnega interpretiranja informacij. Sistematična analiza literature je pokazala, da so kljub razvoju družbe, gluhe osebe še vedno nerazumljene in delno nesprejete oziroma diskriminirane.
Sklep: Za boljšo integriteto gluhih oseb v okolje, v katerem živijo, delajo in se izobražujejo, bi bilo potrebno vključiti osnove slovenskega znakovnega jezika v izobraževanje slušečih oseb, s tem bi zmanjšali njihov strah pred komunikacijo z gluhimi osebami, le tem dvignili samozavest in dali enakovreden položaj v družbi.
Ključne besede: gluha oseba, medicinska sestra, komunikacija, tolmač, znakovni jezik
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1303; Prenosov: 249
Celotno besedilo (644,98 KB) |
