1. |
2. |
3. Ergonomska presoja biomehanskih obremenitev dela v reševalnem voziluAlain Šumer, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Številni zaposleni v Nujni medicinski pomoči (NMP), ki delajo na terenu, imajo težave z mišično-skeletnim sistemom. Posledično je večja tudi možnost funkcionalnih okvar. Reševalec v reševalnem vozilu izvaja diagnostično-terapevtske postopke v dolgotrajni sedeči drži, pri čemer se sooča z vibracijami vozila. Namen magistrskega dela je bil opredelitev fizičnih obremenitev pri delu in zavedanje o pomembnosti lastne drže.
Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo z analizo znanstvene in strokovne literature primerjali že obstoječa dognanja. V empiričnem delu magistrske raziskave, smo izvedli raziskavo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika na temo ergonomske obremenitve reševalcev med delom.
Rezultati: V raziskavi smo potrdili že znana znanstveno strokovna dognanja o vplivu ergonomsko tehničnih pripomočkov na zmanjšanje obremenitev. Z anketo smo dokazali, da delo zaposlenega v NMP predstavlja visoko stopnjo tveganja za obolenja kostno-mišičnega sistema, ne glede na tehnike dvigovanja in dela.
Razprava: Potrebno bi bilo vrednotenje dela na mestu in ne le anketiranje oziroma vrednotenje delovišč. Največ ergonomskih nepravilnosti, neupoštevanja oziroma neuporabe ergonomsko-tehničnih pripomočkov se zgodi ob nujnih življenjsko ogrožajočih stanjih. Hkrati bi bilo glede na že znana dejstva prepoznati poklicne bolezni zaradi obremenitve mišično-skeletnega sistema.
Keywords: ergonomska presoja, obremenjenost, reševalno vozilo, reševalec, z delom povezana mišično-skeletna obolenja
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 623; Downloads: 107
 Full text (1,10 MB) |
4. Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkovNina Vanček, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre sodijo v skupino zdravstvenih delavcev, ki jih pogosteje prizadenejo kostno-mišična obolenja. Svoje delo najpogosteje opravljajo v prisiljeni drži, kar predstavlja večjo obremenitev hrbtenice. Njihovo delovno okolje jim večkrat ne omogoča upoštevanja ergonomskih načel, zato so pri oskrbi pacienta v domačem okolju potrebne prilagoditve.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V ta namen smo uporabili validiran anketni vprašalnik, povzet po doktorski disertaciji Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. Anketirali smo 50 patronažnih medicinskih sester iz petih zdravstvenih zavodov severovzhodne Slovenije. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS Statisics in jih predstavili v tabelah s frekvencami in odstotki. Hipotezi smo preverili z binomskim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije.
Rezultati: Večina žensk, ki so zaposlene v patronažni službi, je zadovoljnih s svojim delom. Včasih občutijo izčrpanost, vzrok za to pa pripisujejo povečanemu številu obravnavanih pacientov. Ob tem velikokrat občutijo bolečine v hrbtenici, a se jih večina bolniškega staleža ali medikamentozne terapije ne poslužuje. Preventivne vaje za hrbtenico le redko izvajajo. V večini poznajo ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) in jih uporabljajo, kadar so le-ti na voljo.
Razprava in sklep: Težave s hrbtenico so velik zdravstveni problem pri medicinskih sestrah. Z uporabo ETP, rednim gibanjem in izogibanjem stresu lahko pripomoremo k zmanjšanju teh težav. To posledično privede do kakovostnejšega življenja, večjega zadovoljstva na delovnem mestu ter boljših medsebojnih odnosov.
Keywords: ergonomsko tehnični pripomočki, patronažna služba, kostno-mišična obolenja
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1250; Downloads: 293
Full text (1,55 MB) |
5. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov v obravnavi pacientov na kliniki za kirurgijoNemanja Spasovski, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča, namen: Ergonomija kot veda se ukvarja z oblikovanjem delovnega mesta in preventivnega varovanja zdravja delavcev. Uporaba ergonomsko–tehničnih pripomočkov pri izvajanju negovalnih intervencij je izjemnega pomena pri zaposlenih v zdravstveni negi, saj varuje njihovo zdravje pred različnimi obremenitvami, ki lahko posledično škodujejo različnim delom telesa, kot so hrbtenica, spodnje in zgornje okončine, glava itd.
Raziskovalne metode: Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, analizirali razne ergonomsko-tehnične pripomočke in ali ter kako le-ti razbremenjujejo delo zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Nadgradili smo ga z raziskavo, katere inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik v pisni obliki, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 60 anketirancev, od tega 11 moških in 49 žensk. Med anketiranci je bilo 37 oseb s srednjo izobrazbo, 23 oseb pa je imelo višjo ali visoko izobrazbo. Raziskavo smo izvedli v začetku aprila 2019.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v zdravstveni negi v kar velikem števil uporabljajo ergonomsko-tehnične pripomočke. Kar 100 % anketirancev se je strinjalo, da jim ravno ti lajšajo obremenjujoče aktivnosti, ki jih izvajajo pri zahtevnejših pacientih.
Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni različnim obremenitvam pri izvajanju negovalnih intervencij. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov pri delu s pacienti predstavlja preventivni način za ohranjevanja zdravja zaposlenih v zdravstveni negi ter za same paciente.
Keywords: ergonomija, obremenitve, zaposleni v zdravstveni negi, razbremenitev dela, delovno okolje
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1220; Downloads: 244
Full text (1,12 MB) |
6. Tveganje za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu v negovalnem timuKatja Mohorič, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče: V magistrskem delu smo dali poudarek na tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj in njihovi oceni oz. možnosti ocene v negovalnem timu. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če so v negovalnem timu ogroženi za nastanek kostno mišičnih obolenj in ali se tega dovolj zavedajo. Zanimalo nas je ali so smiselne obstoječe lestvice za izračun tveganja.
Metode: Empirični del naloge zajema anonimni vprašalnik, ki smo ga obdelali po kvantitativni metodi dela. Do rezultatov smo prišli s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov in zajema splošna vprašanja in vprašanja po lestvici MAC. Podatke analizirali s statističnim programom Spss in Excel. Odgovarjalo je 27 medicinskih sester oddelku za intenzivno terapijo, nego, anesteziologijo in terapijo bolečine na Ptuju. Raziskava se je izvajala Aprila 2017.
Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so medicinke sestre so srednje tvegana skupina za nastanek KMO po lestvici MAC, to pomeni da situacija ni alarmantna, a potrebna obravnave. Najbolj so ogrožene pri pogostosti dvigovanja težki bremen. Tudi vprašalnik ki je sledil je uvrstil medicinske sestre v delno ogrožene za nastanek KMO. Medicinske sestre se zavedajo tveganja kateremu so izpostavljene, a temu posvečajo premalo pozornosti.
Sklep: Medicinske sestre se vsakodnevno dvigujejo težka bremena, zato bi bilo nujno potrebno ocenjevati tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj povezanih z delom z težkimi bremeni. Posledično bi se medicinske sestre izobraževale in izvajale ukrepe s katerimi bi preprečile KMO. Vzpodbujat medicinske sestre, da se same trudijo pri preprečujejo KMO.
Keywords: rokovanje z bremeni, lestvice za ocenjevanje tveganja, MAC, medicinska sestra, preprečevanje kostno mišičnih obolenj.
Published in DKUM: 06.06.2018; Views: 1446; Downloads: 184
Full text (2,32 MB) |
7. Preprečevanje poškodb hrbtenice z upoštevanjem standarda ergonomije: ISO 11228 in EN 1005Zinajda Sadiković, 2017, master's thesis Abstract: Dviganje bremen je eden od najpogostejših vzrokov za nastanek poškodb hrbtenice med negovalnim osebjem. Namen raziskave je preučiti znanje študentov zdravstvene nege o ISO 11228 in EN 1005 ter pogostost in vzroke za nastanek poškodb hrbtenice. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo, v empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, kjer smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 21 vprašanj, ki je bil študentom elektronsko poslan. V raziskavi je sodelovalo 37 študentov prvega in drugega letnika podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru.
Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege seznanjeni s standardoma ISO 11228 in EN 1005 (p=0,018). Ugotovili smo tudi, da večina študentov višjega letnika meni, da bi se z upoštevanjem omenjenih standardov zmanjšal nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju (p=0,001). Kot najpogostejši vzrok za nastanek poškodb hrbtenice pri negovalnem osebju so študenti navedli dvigovanje in prenašanje bremen, potem velikost in maso bremen oz. pacienta… Študenti so mnenja, da če bi se upoštevali omenjeni standardi, bi to v veliki meri zmanjšalo nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju v bolnišničnem okolju. Sklepamo lahko, da imajo študenti dovolj znanja o standardih ročnega premeščanja bremen, saj smo z raziskavo ugotovili, da večina pozna standarde ročnega premeščanja, ugotovili smo, da bi tudi hoteli izvedeti več o tehnikah pravilnega dvigovanja, ker so mnenja, da bi z upoštevanjem standarda lahko zmanjšali poškodbe hrbtenice. Znanje, ki ga imajo, je treba tudi praktično uporabljati in za to je potrebno še veliko izobraževanj, časa in predvsem dovolj ergonomsko-tehničnih pripomočkov na razpolago na vseh oddelkih v bolnišničnem okolju.
Keywords: ročno upravljanje, mednarodni standard, ISO 11228, EN 1005, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje, mišično-kostne bolezni.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1759; Downloads: 200
Full text (356,14 KB) |
8. |
