| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
VPLIV DOLŽINE SOLJENJA NA REOLOŠKE, KEMIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI PRŠUTA
Boris Potočnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo ugotovljali vpliv skrajšanega soljenja na izgube med predelavo, kemično sestavo ter reološke in senzorične lastnosti pršuta. Stegna sedmih imunokastratov (n = 14) smo razdelili v dve skupini, jih nasolili za 6 (skrajšano soljenje) oziroma 18 (klasično soljenje) dni in predelali po standardnem postopku za kraški pršut. Med predelavo smo spremljali izgubo teže, na zrelih pršutih pa smo opravili kemično, senzorično in reološko analizo. Trajanje soljenja ni imelo vpliva (P < 0,05) na izgubo teže med predelavo. V primerjavi s klasično soljenimi smo pri pršutih s skrajšanim soljenjem ugotovili značilno (P < 0,05) višjo vrednost za aktivnost vode, nižjo vsebnost soli in višji indeks proteolize. Analiza reoloških lastnosti je pokazala, da so bili pršuti pri skrajšanem soljenju značilno (P < 0,05) mehkejši, manj kohezivni, gumijasti, elastični in žvečljivi ter so imeli večji indeks relaksacije. Senzorična analiza je pokazala povezavo skrajšanega soljenja (P ˂ 0,05) z večjo intenzivnostjo barve mišic, manjšo slanostjo ter hkrati večjo sladkostjo, grenkostjo, kislostjo in intenzivnostjo tujih okusov. S skrajšanim soljenjem smo uspeli znižati vsebnost soli, a so se na pršutu hkrati pokazali tudi nekateri negativni učinki, predvsem s stališča senzoričnih lastnosti, zaradi česar bi bilo potrebno v prihodnje prilagoditi tudi druge faze predelave.
Ključne besede: pršut, skrajšano soljenje, senzorične lastnosti, reološke lastnosti, kemična sestava
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

12.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija
Valerija Jurkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.
Ključne besede: prašiči, pitanje, specializirana reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 783; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (638,64 KB)

13.
VPLIV DODANEGA KOSTANJEVEGA TANINA V OBROKU MERJASCEV NA HISTOMORFOLOŠKE IN IMUNOHISTOKEMIČNE LASTNOSTI ČREVESJA TER JETER IN SESTAVIN VONJA PO MERJASCU
Diana Bilić-Šobot, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V doktorski disertaciji smo proučevali vplive hidroliziranega tanina (izvleček sladkega kostanja) na histomorfološke in imunohistokemične lastnosti tankega in debelega črevesja ter jeter, v povezavi z vonjem po merjascu. Disertacija je osredotočena tudi na tvorbo skatola v debelem črevesju, njegovo razgradnjo v jetrih in nalaganje skatola v maščobne tkivu merjascev. Doktorsko nalogo sestavljata dva poskusa, v prvi je bilo vključenih 24 merjascev (Landrace x Large White), živali so bile razdeljene v štiri skupine (T0, n=6, krmna mešanica s 13,2 MJ/kg, 15,6% surovih proteinov) in pa tri z dodatkom tanina 1% (T1, n=6), 2% (T2, n=6) in 3% (T3, n=6). Dodajanje tanina v obrok merjascev je vplival na nekatere morfološke lastnosti tankega črevesja (duodenum) in sicer na povečano velikost resice, njen perimeter in debelino mukoznega tkiva. Dodatek tanina je zmanjšal velikost mitotske aktivnosti v cekumu in delu debelega črevesja (colon descendens) in apoptotsko aktivnost v delu debelega črevesja (colon ascendens). V jetrnem tkivu nismo zasledili nobenih histoloških sprememb, ki bi nastale kot posledica dodanega tanina. V drugi poskus je bilo vključenih 51 merjascev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine: kontrolno skupino (BEK-2, 12,9 MJ/kg, 15% surovih proteinov brez dodanih taninov, T0, n=12) in v tri skupine, ki so imele v krmno mešanico dodane tanine različnih koncentracij in sicer 1% (T1, n=13), 2% (T2, n=13) in 3% (T3, n=13). Dodatek tanina v obroku je imel vpliv na zmanjšanje koncentracije skatola v debelem črevesju (colon descendens), ob tem smo zasledili tudi povečano katalitično aktivnostjo citokrom encima CYP2E1. Dodajanje taninov se je pokazalo kot tendenca na zmanjšanje aktivnosti encimov CYP2A19 in CYP1A. V maščobnem tkivu merjascev se je prav tako pokazal trend zmanjševanja koncentracije androstenona ob povečani koncentraciji dodanega tanina v krmi merjascev. Na vsebnost skatola v maščobnem tkivu merjascev dodani tanin ni imel vpliva.
Ključne besede: hidrolizirani tanini / črevesje / jetra / morfometrija / celična proliferacija / vonj po merjascu
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1045; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

14.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 678; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

15.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 322; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (912,61 KB)

16.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na lastni kmetiji
Nina Filipič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomika predelave mesa na lastni kmetiji. Osnovna dejavnost na kmetiji je pitanje prašičev. Kmetija se odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne izdelke, pri čemer bi bila glavna dejavnost na kmetiji izdelava prleške tünke po starih običajih. V ta namen je bil razvit tehnološko-ekonomski model predelave mesa v različne domače izdelke. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacije skupnih stroškov in ocena koeficienta ekonomičnosti (Ke). Rezultati analize kažejo, da je pitanje prašičev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičeno (Ke = 1,04). Koeficient ekonomičnosti predelave mesa v prleško tünko (Ke = 1,41), domače krvavice (Ke = 3,30), suhe domače klobase (Ke = 2,90), domačo tlačenko (Ke = 0,06) in ocvirke (Ke = 1,19) je pokazal, da je predelava ekonomsko precej bolj učinkovita kot le pitanje prašičev. Izjema pri predelavi mesa je predelava v domačo tlačenko, kjer rezultati raziskave kažejo, da je proizvodnja ekonomsko neučinkovita, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti nižja od vrednosti 1.
Ključne besede: ekonomika / dopolnilna dejavnost / predelava mesa
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 282; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (922,29 KB)

17.
Določanje kakovosti maščob v prašičjem mesu in slanini z bližnjo infrardečo spektroskopijo
Valerija Jurkovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo točnost napovedovanja maščobnokislinske sestave maščobnega ter mišičnega tkiva z bližnjo infrardečo (NIR) spektroskopijo. Modele za napovedovanje smo razvili na osnovi spektrov vzorcev maščobnega in mišičnega tkiva ter referenčnih vrednosti kemijske analize za posamezne maščobne kisline (MK) in skupine MK (nasičene ̶ NMK, enkrat nenasičene ̶̶ ENMK, večkrat nasičene ̶ VNMK, n-3 in n-6 VNMK). Za napovedovanje smo uporabili laboratorijski NIR-spektrometer (model NIR System 6500) ter območje valovnih dolžin od 400 do 2500 nm. Vzorce maščobnega tkiva smo posneli v intaktni, vzorce mišic pa v homogenizirani obliki. Kakovost umeritvenih enačb smo ovrednotili s pomočjo parametrov standardna napaka kalibracije (seC), standardna napaka navzkrižne validacije (seCV), determinacijski koeficient kalibracije (R2C) in navzkrižne validacije (R2CV) ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Za zanesljive napovedi mora RPD presegati 3,0, vrednosti RPD med 2,0 in 3,0 pa kažejo na uporabnost enačb za grobo spremljanje. Rezultati kažejo precej uspešno napovedovanje skupin MK v podkožnem maščobnem tkivu z NIR-spektroskopijo. Najboljši rezultat smo dobili pri VNMK, kjer sta R2CV in RPD znašala 0,92 in 3,7, ter pri n-6 VNMK, kjer smo dosegli R2CV 0,92 in RPD 3,6. Za NMK sta R2CV in RPD znašala 0,76 in 2,0, pri ENMK 0,88 in 2,9 ter pri n-3 VNMK 0,66 in 1,7. Pri posameznih MK smo najboljše rezultate dobili pri vsoti C18:1 (R2CV = 0,85, RPD = 2,6), vendar je bil RPD pri večini MK pod 2,0. Pri skupinah MK so, z izjemo razmerja VNMK n-6/n-3, dobljene kalibracije uporabne za (grobo) spremljanje. Maščobnokislinske sestave mišičnega tkiva nismo uspeli zadovoljivo napovedati.
Ključne besede: NIR-spektroskopija, maščobnokislinska sestava, meso, slanina, prašiči
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 247; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (887,09 KB)

18.
19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici