1. Komunikacijske aktivnosti za osveščanje mladih o duševnem zdravju : diplomsko deloNik Ključevšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo je teoretična in empirična raziskava o komunikacijskih pristopih za osveščanje o duševnem zdravju. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem se lahko posameznik spopada z običajnimi življenjskimi stresi, dela učinkovito in plodno ter prispeva v svojo skupnost. Najpogostejše težave v duševnem zdravju so stres, depresija, tesnoba in motnje hranjenja. Mladostniki so ranljiva skupina, saj so v procesu odraščanja, zaradi česar lahko stresne situacije na njih vplivajo negativno. Za duševno zdravje sta pomembni promocija, ki stremi k razumevanju, kaj gradi dobro duševno zdravje, in preventiva, ki ugotavlja vzroke bolezni. Ugotovili smo, da organizacije na področju duševnega zdravja za osveščanje uporabljajo različne pristope, kot so: intervencije oz. programi, ki jih izvajajo v živo, spletne kampanje, plakati, brošure, spletne svetovalnice in objave na družbenih omrežjih. Ugotovili smo tudi, da je glavna pomanjkljivost spletnega osveščanja verodostojnost informacij.
Keywords: duševno zdravje, organizacije, komunikacija, pristopi, strategije
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 307; Downloads: 45
 Full text (1,40 MB) |
2. Participacija in odnos mladih do družbenih gibanj na družbenih medijih : diplomsko deloAnita Kolar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družbeni mediji zagotavljajo participativno medijsko okolje, ki temelji na interaktivni platformi spleta 2.0. Družbeni mediji zaradi te lastnosti predstavljajo pomembno digitalno orodje za vključevanje mladih v družbena gibanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi uporabljajo različne vrste družbenih medijev, ali so seznanjeni z družbenimi gibanji, ki se odvijajo na družbenih medijih in, ali v njih tudi aktivno sodelujejo. Izvedli smo raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da večina mladih največ časa v dnevu posveti omrežjem za deljenje fotografij in videoposnetkov ter družbenim medijem. Kljub rezultatom, ki govorijo o popularnosti uporabe digitalnih orodij med mladimi, večina mladih družbenih medijev ne uporablja za namene državljanske participacije in ima do le-te odklonilen odnos. Rezultati, ki smo jih pridobili, so lahko podlaga za nadaljnjo raziskovanje na področju spletnega aktivizma mladih.
Keywords: družbeni mediji, družbena gibanja, mladostniki, participacija
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 307; Downloads: 29
Full text (1,54 MB) |
3. Okvirjanje novic v slovenskih medijihUroš Skaza, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljene osnove komuniciranja in pojem okvirjanja novic, v okviru katerega smo preučili podobne raziskave iz drugih držav. Opredeljene so tudi druge pomembne osnove novinarstva, kot so nepristranskost, objektivnost, novinarska etika, morala ipd. V drugem delu magistrske naloge smo z analizo izbranih člankov odmevnih dogodkov odgovorili na raziskovalna vprašanja, ali se izbrani slovenski mediji (rtvslo.si, 24ur.com in Nova24TV.si) poslužujejo okvirjanja novic in v kakšni meri ter ali slovenski spletni mediji poročajo nepristransko. Z analizo izbranih člankov in s spletno anketo je bilo ugotovljeno, da članki praviloma ne vsebujejo interpretacije novinarjev. Senzacionalistični pristop do poročanja, interpretacije novinarjev kot tudi pristranskost pa so v veliki meri prisotni predvsem pri mediju Nova24TV. Ugotovljeno je bilo, da je težko opredeliti, kako slovenska javnost dojema poročanje slovenskih spletnih medijev. Ugotovili smo, da se vsi obravnavani mediji poslužujejo okvirjanja novic in da neko mero pristranskosti izražajo vsi mediji.
Keywords: okvirjanje novic, slovenski mediji, internet, spletni mediji, spletno novinarstvo
Published in DKUM: 06.12.2022; Views: 201; Downloads: 33
Full text (4,22 MB) |
4. Učinki medijskih sporočil na volilno vedenje mladih v Sloveniji : magistrsko deloTina Časar, 2022, master's thesis Abstract: Mediji imajo pomembno vlogo na oblikovanje javnega mnenja in sprejemanje odločitev na volitvah. Dovzetnost za medijski vpliv je lastnost, ki jo zlahka pripišemo drugim, vendar le redko sami sebi. S preučevanjem vedenjske komponente učinka na tretjo osebo se je ukvarjalo le nekaj študij, zato so državno-zborske volitve 2022 predstavljale priložnost, da raziščemo povezavo med zaznanim učinkom na tretjo osebo in volilnim vedenjem mladih v Sloveniji. Rezultati ankete so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv izpostavljenosti družbenim medijem na zaznani učinek na tretjo osebo. Nismo pa potrdili povezave med učinki medijskih sporočil in udeležbo na volitvah. Rezultati raziskave lahko služijo nadaljnjim raziskovanjem vpliva medijskih sporočil na volilno vedenje.
Keywords: mediji, učinki, volilno vedenje, mladi
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 133; Downloads: 42
Full text (1,56 MB) |
5. Twitter v Web 2.0: politično komuniciranje : diplomsko deloRok Salemovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Prihod Spleta 2.0 in novih aplikacij je v marsičem spremenil način komuniciranja. Sprva je bil splet le politično orodje, ki je ponujalo možnosti za informiranje občinstva, čez čas pa se je začel uporabljati tudi za komunikacijo z občinstvom. Pri političnem komuniciranju gre predvsem za namere pošiljateljev, da bi vplivali na politično okolje. Storitve mikroblogiranja, kot je Twitter, naj bi imele potencial za povečanje politične udeležbe. Twitter je s svojim zmogljivim mehanizmom za širjenje informacij idealna platforma za politike in jim omogoča preprosto in hitro širjenje informacij ter političnega mnenja. Obamova zmaga na predsedniških volitvah leta 2008 v svetu političnega komuniciranja predstavlja zmago digitalnega nad analognim. Trump pa je s Twitterjem nedvomno vzpostavil novo metodo političnega komuniciranja. V diplomskem delu analiziramo politično komunikacijo slovenskih in ameriških politikov na Twitterju. V analizo smo vključili predsednika stranke SDS Janeza Janšo, predsednika RS Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obamo in trenutnega predsednika ZDA Joeja Bidena. Ugotovili smo, da najpogosteje Twitter uporablja Janez Janša, najmanj pa Barack Obama. Prav tako Janša tvite največkrat tudi obogati z dodatki, kot so ključniki, omembe, slike in povezave, najmanj pa Joe Biden, ki pa v svojih tvitih uporablja največ videoposnetkov med vsemi politiki, ki smo jih vključili v analizo. V okviru diplomske naloge smo pripravili tudi vprašalnik, ki smo ga posredovali v Kabinet predsednika RS, Boruta Pahorja in predstavili njegove odgovore. Na podlagi izvedene ankete smo ugotovili, da v Sloveniji politične vsebine na Twitterju spremlja 15 odstotkov vseh anketirancev, v ZDA pa 9.
Keywords: Twitter, Web 2.0, politično komuniciranje, splet
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 161; Downloads: 27
Full text (4,73 MB) |
6. Trendi medijske uporabe med mladimi : diplomsko deloNika Škrilec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Popularnost digitalnih medijev vedno bolj narašča, zato se veliko ljudi v primerjavi s tradicionalnimi mediji raje oziroma bolj pogosto odloča za digitalne medije. Med mladimi je ta trend še najbolj opazen, saj so mladi s temi mediji odraščali in tudi namenijo veliko časa družbenim omrežjem in spletu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšni so trendi v uporabi medijev med mladimi. Raziskovali smo, če se mladi v prostem času raje odločajo za tradicionalne ali družbene medije, zakaj te medije uporabljajo, za katera družbena omrežja se mladi najraje odločajo in koliko časa preživijo na teh družbenih omrežjih. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo portala za ankete 1ka. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da se mladi za pridobivanje informacij in za prosti čas najbolj pogosto odločajo za družbene medije in splet, najmanj pa za radio in tisk. Ugotovili smo, da so najbolj popularna družbena omrežja med mladimi Instagram, YouTube in Facebook ter da na družbenih omrežjih največ anketirancev dnevno preživi največ 2 uri. Ugotovili smo, da mladi družbena omrežja najbolj pogosto uporabljajo za pogovor s prijatelji, za zabavo in za pridobivanje informacij. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o trendih v uporabi medijev med mladimi.
Keywords: mediji, družbeni mediji, trendi v rabi medijev
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 144; Downloads: 30
Full text (886,09 KB) |
7. Analiza medijskega poročanja o vojni v Ukrajini : diplomsko deloMarko Turk, 2022, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomskega dela je bila predstavitev vloge medijev pri poročanju o vojni, kar bomo s primerom vojne v Ukrajini raziskovali v okviru diplomskega dela. Ugotovili smo, da imajo mediji pri poročanju o vojni velik vpliv na oblikovanje mnenj posameznikov in javnega mnenja. Ruski napad na Ukrajino je bil označen kot prva "vojna družbenih omrežij". Dinamičnost, ki jo družbena omrežja omogočajo, sicer odpira nove možnosti za hitro razširjanje novic in večji doseg občinstva. Pomanjkljivost takega poročanja pa se kaže v tem, da so izpostavljene temu, da se dojemajo kot neverodostojne, medtem ko je televizija v očeh večine najbolj verodostojen medij.
Keywords: mediji, vojna, kredibilnost, vojno poročevalstvo
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 125; Downloads: 25
Full text (1,28 MB) |
8. Novinarska etika na družbenih omrežjih : diplomsko deloŽan Osim, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družbena omrežja so postala pomembna sestavina našega vsakdana. Čeprav je njihov pojav pozitivno vplival na hitrost širjenja informacij, je razvoj družbenih medijev povzročil boj za pozornost uporabnikov in povečal obseg etično vprašljivih novic. Zaradi upadanja popularnosti tradicionalnih medijev in vzpona družbenih omrežij je na omenjenih platformah prisotnih vse več medijskih hiš, ki pogosto ustvarjajo neetične prispevke, s katerimi lovijo klike. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mediji na družbenem omrežju Facebook upoštevajo Kodeks novinarjev Slovenije in kakšne pristope uporabljajo za privabljanje pozornosti uporabnikov. Izvedli smo analizo in pregledali skupno 180 objav petih slovenskih medijev na izbranem družbenem omrežju, nato smo rezultate strnili, povzeli in analizirali. Ugotovili smo, da se na Facebooku s kodeksom ne sklada v povprečju 90,5 % medijskih objav ter da je najpogostejša kršitev nenavajanje virov in zamolčanje ključnih informacij za razumevanje določene teme.
Keywords: spletna družbena omrežja, novi mediji, novinarstvo, novinarska etika, spletne novice
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 135; Downloads: 36
Full text (1,68 MB) |
9. Neverbalna komunikacija v trenutkih neiskrenosti in zavajanja : diplomsko deloBlaž Benedičič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomskega dela je bil prepoznati neverbalne znake prevare. Z literaturo smo povezali znano o neiskrenosti in neverbalni komunikaciji, s tem pa izluščili tiste vizualne signale, ki prevaro nakazujejo. Ugotovili smo, da se telesna govorica močno prepleta z resničnostjo izjav in jo lahko jasno odraža, še posebej takrat, ko je sumljeno neiskrena oseba postavljena v položaj, kjer mora svoja dejanja in besede pojasniti, denimo pred televizijsko kamero. Teorijo smo nato uporabili za analizo primera. Ugotovili smo, da je mogoče določiti trenutke, ko oseba zelo verjetno laže, če poznamo njeno običajno vedenje in smo pozorni na vse neverbalne znake ter kontekst.
Keywords: neiskrenost, laž, neverbalni znaki prevare, telesna govorica
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 99; Downloads: 20
Full text (1,02 MB) |
10. Analiza neverbalne komunikacije pri voditeljih informativnih oddaj in gostih : diplomsko deloMatej Vavče, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključni nalogi analiziramo neverbalno komunikacijo televizijskih voditeljev z njihovimi gosti in gledalci. Analiziramo oddaje voditeljice Tanje Gobec z različnimi gosti, pri čemer se pri vsaki izmed izbranih oddaj osredotočamo na tipe neverbalnih elementov, ki jih definiramo v teoretičnem delu zaključne naloge. Ugotavljamo, da je voditeljica večino časa kazala skoraj enake neverbalne znake, saj je televizijsko nastopanje njen poklic in način dela. Izpostavljamo ponavljanje kimanja ob pogovoru z gosti in kretenj z rokami. Med oddajami ima večinoma resen obraz, kar izraža profesionalnost, s tem ohranja tudi resnost teme. Veliko gostov med oddajami očesnega stika z voditeljico ni imelo ves čas, medtem ko ga je voditeljica skozi celotno oddajo imela. Edini bolj intenziven odziv opazimo takrat, ko omenijo Radiotelevizija Slovenija, saj je voditeljica zaradi narave službe v to čustveno vpletena. Na koncu ugotavljamo, da tudi gostje vplivajo na splošno zanimivost oddaje, vendar se vsi pred kamero ne znajdejo tako dobro kot voditeljica, ki ima s tem izkušnje. Rezultati analize lahko služijo vsem, ki jih zanima neverbalna komunikacija, saj s tem pridobijo informacije, ki jih ugotavljamo po analizi desetih oddaj. Ugotovitve analize se lahko uporabijo za nadaljnje raziskave na področju neverbalne komunikacije in posameznike, ki se ukvarjajo s to tematiko.
Keywords: neverbalna komunikacija, televizijska oddaja, informativna oddaja, televizijski voditelj
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 130; Downloads: 57
Full text (978,30 KB) |
