1. Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencevMaša Kolenko, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. Motivacija učencev pri učenju nemščine v osnovni šoliValerija Sobočan, 2018, magistrsko delo Opis: Danes potrebe po znanju tujih jezikov presegajo vse meje in učiti se je treba na vsakem koraku. Znanje lahko pridobimo le z učenjem, pri katerem sta notranja in zunanja motivacija ključnega pomena. Notranja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj izhaja iz učenca samega in ne potrebuje nobenih drugih zunanjih spodbud, notranje motivirane učence pa pogosto dodatno spodbuja tudi radovednost. Dandanes veliko učencem primanjkuje prav notranje motivacije. Učijo se, ker šolski sistem to zahteva. Starši otroke v želji, da bi jim vzbudili zanimanje za določeno šolsko dejavnost, motivirajo z obljubljanjem različnih nagrad. Prav je, da so učenci za uspešnost nagrajeni, ne sme pa priti do pretiravanj in nagrade ne smejo predstavljati prevelike vrednosti. Glavni cilj magistrske naloge sta bila analiza in proučitev motivacije učencev četrtega in osmega razreda v osnovni šoli. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so učenci za učenje nemščine tako notranje kot zunanje motivirani. Motivacijske spodbude prihajajo iz učencev samih, saj se večinoma nemščino učijo, ker želijo govoriti nemško. Pri učenju jim največkrat pomagajo starši in učitelji. Analiza je pokazala, da ima večina učencev pozitiven odnos do učenja nemščine, da jim je učenje nemščine zanimivo ter da se zavedajo koristne in uporabne vrednosti jezika v življenju. Ugotovili smo, da je med demografskimi podatki, ki smo jih kontrolirali, najbolj pomemben razred.
Ključne besede: motivacija, notranja in zunanja motivacija, nemščina kot tuji jezik, odnos učencev do učenja tujega jezika, osnovnošolski učenci
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1516; Prenosov: 192
Celotno besedilo (344,12 KB) |
3. Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri JelšahMojca Ribič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 184
Celotno besedilo (3,04 MB) |
4. Učinki plesa kot obšolske dejavnosti pri osnovnošolcih severovzhodne SlovenijeZala Horvatič, 2018, magistrsko delo Opis: Empirični del magistrskega dela temelji na pregledni (survey) raziskavi motivov in učinkov plesa kot obšolske dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Anonimni vprašalnik je rešilo 171 otrok, katerih starost se je razpenjala med 6 in 15 let, ki trenirajo ples na različnih plesnih šolah. Naš primarni vir raziskave so temeljna področja človeškega razvoja po Razvojni psihologiji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009): telesni, intelektualni, čustveno- osebnostni in socialni razvoj. Motive in učinke smo podatkovno ločili glede na spol, starost in učno uspešnost in s tem pridobili ogromno zanimivih rezultatov, ki bodo v pomoč vsem učiteljem plesa.
Ključne besede: ples, motivi, učinki, obšolska dejavnost, razvojna psihologija
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 1191; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Spoprijemanje s stresom pri študentih pedagogikeTjaša Pisanec, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo načine in metode, ki jih študenti dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti Maribor uporabljajo za spoprijemanje s stresom kot posledico študijskih obremenitev. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo stres, opišemo vrste, faze in simptome stresa, predstavimo različne tehnike in strategije spoprijemanja s stresom ter vrsto raziskav, ki zadevajo tematiko stresa med študentsko populacijo. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 112 študentov, proučujemo stopnjo stresa študentov, pogostost doživljanja stresa zaradi študijskih obveznosti, stresnost določenih vidikov študija, doživljanje simptomov stresa in uporabo različnih načinov spoprijemanja s stresom. Pri tem nas zanima obstoj razlik glede na letnik študija, povprečno oceno posameznika in v dveh primerih tudi stopnjo stresa študentov. Rezultati prikazujejo nizko oceno stresnosti dvopredmetnega študija pedagogike, saj večina študentov stres, povezan s študijem, doživlja le včasih. Najpogostejše metode, ki jih študenti uporabljajo v namene obvladovanja in zmanjševanja stresa, so vsakodnevne dejavnosti, ki imajo že same po sebi sproščujoč vpliv na človeka, kot so telesna aktivnost, hobiji, druženje s prijatelji ipd. Precej manjše število študentov uporablja zahtevnejše relaksacijske in kognitivne tehnike, s katerimi so podrobneje seznanjeni v času študija.
Ključne besede: stres, študenti, spoprijemanje s stresom, tehnike sproščanja
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1807; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,51 MB) |
6. Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavamiMaja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 2509; Prenosov: 1284
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Stres pri učiteljih razrednikih v osnovnih šolahRebeka Horvat, 2018, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu tega magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o stresu. V nadaljevanju opisujemo stres na delovnem mestu ter pomembne posledice stresa, ki vplivajo na storilnost na delovnem mestu, posebno pozorost namenimo poklicnemu stresu pri učiteljih. V zaključku teoretičnega dela opisujemo posebnosti učiteljskega poklica, ki vplivajo na stresnost poklica, posebno pozornost namenimo razredništvu in poučevanju otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 113 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol podravske regije, preučujemo razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, lokacijo šole, razred ter število otrok s posebnimi potrebami v razredu, sledi pa preučevanje razlik v pojavnosti stresnih situacij glede na naštete generalije. V empiričnem delu preučujemo tudi povezavo med pogostostjo pojavljanja stresnih situacij in pogostostjo pojavljanja simptomov stresa. Ugotavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, do statistično značilnih razlik pa prihaja glede na lokacijo šole. Pri pogostosti pojavljanja stresnih situacij ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na spol, lokacijo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, statistično značilne razlike pa se kažejo glede na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: stres, poklicni stres, učitelji, razredniki, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1629; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družiniMagdalena Dugan, 2018, magistrsko delo Opis: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Ključne besede: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1587; Prenosov: 252
Celotno besedilo (979,77 KB) |
9. Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoliLaura Rožman Krivec, 2018, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Ključne besede: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 2348; Prenosov: 325
Celotno besedilo (2,99 MB) |
10. Vključevanje predšolskih otrok na območju Prekmurja v organizirane dejavnostiLea Vöröš, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opredeljuje pomen vključevanja predšolskih otrok na območju Prekmurja v organizirane dejavnosti, vplive na vključevanje in vplive na njihova razvojna področja. Teoretični del zajema področja otrokovega razvoja, vpliv različnih dejavnikov na področja razvoja, opredelitev organiziranih dejavnosti, področja organiziranih dejavnosti in kratke opise posameznih dejavnosti, v katere se predšolski otroci iz našega vzorca vključujejo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu staršev predšolskih otrok, ki so vključeni v vrtce na območju Prekmurja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vključenost predšolskih otrok na območju Prekmurja v dejavnosti, organizirane s strani vrtcev in drugih ustanov, društev ipd., ki so neodvisna od vrtca kot ustanove, vpliv na otrokovo odločitev za vključitev v organizirane dejavnosti ter vpliv vključenosti v organizirane dejavnosti na napredek na njihovem kognitivnem, čustveno-osebnostnem, socialnem in motoričnem področju. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol otrok, starostno skupino, v katero spadajo, in stratum vrtca. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava kaže, da je več otrok vključenih v dejavnosti, ki jih organizira vrtec, da se večina otrok odloča za vključevanje na podlagi lastnih interesov in želja in da večina staršev meni, da njihovi otroci z vključitvijo vanje napredujejo vsaj na enem izmed področij razvoja.
Ključne besede: predšolski otrok, organizirana dejavnost, področje razvoja, starši, vrtec
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 978; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1009,92 KB) |
