SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1070
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Svetlobna onesnaženost na območju Maribora
Igor Žiberna, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoči. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja električno energijo. V članku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na območju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Maribor.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, varstvo okolja, svetlobna onesnaženost, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

72.
Agroecology in Slovenia
Ana Vovk Korže, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: The article presents to agroecology (AE) as a sustainable approach in Slovenia. AE deals with contents as the ecology in agriculture, organic farming, sustainable agriculture, green agriculture, permaculture, ecoremediations, integrated farming and natural agriculture. According to the official definition the term AE means the use of traditional practices that are consistent with the characteristics of the local environment and do not limit only on food production, but also on food processing (recipes), products made from natural materials, especially wood, stone and construction as well as on ways of sustainable relationship to nature (water storage, attitude to water use, attitude to soil, shallow ploughing, attitudes toward animals, plants). We have discovered the concept of AE and its use in Slovenia. In Slovenia the term is limited to the understanding of the importance ecology in agriculture. The representatives of the Slovenian institutions of the Chamber of agriculture and forestry who have a similar project on the topic of AE, designed for agricultural consultants, having described different form of AE. In project Agroecology at the Faculty of Arts we develop educational modules for teaching AE in practise.
Ključne besede: agroecology, agriculture, ecoremediation, organic farming, permaculture
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (177,06 KB)

73.
Climate changes in North Africa and the possibilities of adapting to it with ecosystem approaches
Ana Vovk Korže, Manuela Štefane, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: The article deals with geographical characteristics of North Africa with the focus on climate changes which are reflected in particular by the increase in the average temperatures and decrease of precipitation. These conditions have a direct impact on the reduction of agriculture and on the changes in land use. Further on, this has a direct impact on the way of life of people. The use of ecosystem technologies (imitation of nature) can be an easy and effective way to contain water in the region. Water also has a significant role in survival. Therefore, the use of ecoremediation (imitation of nature) in North Africa could mitigate climate changes.
Ključne besede: North Africa, climate changes, ecosystem technology, ecoremediations
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (181,29 KB)

74.
Primerjava stanja vodne bilance in potreb izbranih kmetijskih kulturnih rastlin po vodi v Pomurju
Tatjana Kikec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo raziskali stanje vodne bilance v Pomurju, njegov količinski, časovni in prostorski vidik ter ga primerjali s potrebami izbranih kmetijskih kulturnih rastlin po vodi v posameznih razvojnih fazah. Primerjava je pokazala, da je razporeditev stanja vodne bilance preko leta, ta je v Pomurju negativna med aprilom in II. dekado avgusta, dokaj ugodna za ozimna žita. Vode jim primanjkuje le v drugi polovici rastne dobe, s polj pa jih pospravimo še pred največjim pomanjkanjem vode v tleh v poletnih mesecih. Večina ostalih kmetijskih kulturnih rastlin kot so koruza, krompir, sladkorna pesa, buče ter zelenjadnice se s pomanjkanjem vode v tleh sooča večji del rastne dobe. V najobčutljivejših razvojnih fazah so v poletnih mesecih, ko je primanjkljaj vode v tleh največji in jih ta tudi najbolj prizadene. Posledice so poškodovanost kultur ter količinsko manjši pridelek slabše kakovosti.
Ključne besede: vodna bilanca, kmetijstvo, kulturne rastline, Slovenija, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (849,88 KB)

75.
Temperaturni obrat in termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Temperaturni obrat in termalni pas sta dva topoklimatska pojava, ki sta v Slovenskih goricah v veliki meri vplivala na razširjenost vinogradništva in sadjarstva. V članku smo z meritvami in analizami dokazali prisotnost temperaturnega obrata in termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Analizirali smo tudi v katerih vremenskih tipih pojava nastaneta in v katerih sta najintenzivnejša. S pomočjo meritev smo skušali dokazati spodnjo mejo termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico.
Ključne besede: klimatogeografija, temperaturni obrat, termalni pas, Slovenija, Slovenske gorice
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (422,29 KB)

76.
Vrednotenje trajnostne zasnove Dvojezične strategije zaščite vodnih virov
Ana Vovk Korže, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Dokument s polnim naslovom "Dvojezična strategija zaščite vodnih virov s konceptom trajnostnega razvoja čezmejnega projektnega območja" je nastal v okviru projekta Trajnostno upravljanje z vodnimi viri na čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško v letih 2014 in 2015. Dvojezična strategija je osnova za izvajanje projektnih aktivnosti v regiji, saj vključuje rešitve za odvajanje in čiščenje odpadne vode ter sisteme za zaščito površinske in podtalne vode. Ker dosedanje izkušnje kažejo, da so strategije napisane sektorsko in da kljub poudarjanju trajnosti v resnici niso trajnostno zasnovane, smo z metodo štirih kapitalov (M4K), ki se uporablja za vrednotenje trajnosti, opravili analiziral Dvojezične strategije z vidika trajnostne zasnove. Merili smo povezanost predlaganih ukrepov v Dvojezični strategiji z štirimi kapitali, ki veljajo za steber trajnostnega razvoja (ekonomski, socialni, okoljski in človeški kapital). Rezultat trajnostne zasnove Dvojezične strategije je pomemben za načrtovalce projektov v regiji ter lokalno skupnost, saj pokaže povezljivost med različnimi področji s ciljem, da se tovrstne strategije izogibajo ozko sektorskim pristopov, ki nimajo pozitivnega vpliva na življenje ljudi.
Ključne besede: trajnostni razvoj, upravljanje z vodami, ekosistemski pristop, čezmejna območja, Podravje, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (286,92 KB)

77.
Razvoj in demografske značilnosti prebivalstva v mestu Maribor med letoma 1961 in 2015
Uroš Horvat, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v članku opredeli štiri faze razvoja prebivalstva v mestu Maribor. Hitri rasti števila prebivalstva v 60. letih 20. stoletja je sledila stagnacija v 80. letih in nato depopulacija v 90. letih in po letu 2000. V primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji je bila depopulacija najbolj intenzivna prav v Mariboru (med letoma 1981 in 2008 se je število prebivalcev zmanjšalo za okoli 12 %). Naravni prirast je v mestu konstantno negativen vse od leta 1985 dalje, selitveni prirast pa je bil negativen med letoma 1992 in 2007. Maribor med večjimi slovenskimi mesti izkazuje tudi najbolj neugodno starostno sestavo prebivalstva z najvišjim deležem starega prebivalstva in najvišjim indeksom staranja, po zadnjem popisu prebivalstva pa zaostaja za drugimi mesti tudi po deležu prebivalstva z višje ali visoko šolsko izobrazbo, čeprav je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Glede na ugotovljene demografske značilnosti se bo v naslednjih dveh desetletjih v mestu bistveno povečal delež prebivalstva v starosti nad 65 let, kar bo zahtevalo nove oblike organiziranja dejavnosti v mestu in prilagajanja starejši populaciji.
Ključne besede: demografski razvoj, nataliteta, smrtnost, selitve prebivalstva, starostna sestava, izobrazbena sestava, Maribor, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (288,70 KB)

78.
Socialne razmere v Sloveniji po izbranih kazalcih
Vladimir Drozg, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane nekatere socialne razmere v Sloveniji na podlagi izbranih kazalcev. Kazalce socialnih razmer smo razdelili v štiri sklope, in sicer: vitalnost prebivalstva, socialna infrastruktura, materialno blagostanje ljudi ter socialno ranljive skupine prebivalcev. Podatki so zbrani in prikazani na nivoju statističnih regij. Rezultati analize podatkov niso obetavni. Slovensko prebivalstvo se hitro stara, demografska rast je posledica priseljevanj in ne naravne rasti, socialna neenakost se povečuje, obseg sredstev za socialne namene v državnem proračunu se zmanjšuje, število socialno ranljivih oseb narašča, regionalne razlike se povečujejo.
Ključne besede: družbena geografija, socialna struktura, statistične regije, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 88; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (281,85 KB)

79.
Spreminjanje rabe tal v vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi
Igor Žiberna, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice sodijo med vinogradniško najvitalnejša območja severovzhodne Slovenije. Kljub temu pa regijo niso zaobšli procesi deagrarizacije in z njo povezane spremembe rabe tal, ki gredo tudi tu v smeri opuščanja obdelovalnih zemljišč, ozelenjevanja, zaraščanja in ogozdovanja. Analizirane so spremembe v rabi tal na območju Vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi. Posebno pozornost smo namenili obdelovalnim, predvsem vinogradniškim površinam. Analizirane so tudi smeri sprememb rabe tal v omenjenem obdobju.
Ključne besede: raba tal, obdelovalne površine, vinogradništvo, naravnogeografske značilnosti
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

80.
Prispevek Boruta Belca k obravnavi obrobnih (marginalnih) območij Slovenije
Lučka Lorber, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Slovenski geograf, zaslužni profesor Borut Belec je kot raziskovalec največ prispeval v drugi polovici 20. stoletja, ko sta bila za agrarno geografijo značilna predvsem nazadovanje njene teorije in obrobnost zanimanja vodilnih slovenskih geografov. Proučeval je spremembe v rabi tal obrobnih in obmejnih območij severovzhodne Slovenije. Njegovo aktivno sodelovanje v raziskovalnih projektih in zgodnja vključitev v mednarodni prostor je imela za posledico, da je svoje raziskave nadgradil s proučevanjem obrobnosti z vidika humanističnih komponent agrarne in regionalne geografije. Borut Belec je slovensko agrarno geografijo obogatil predvsem s proučevanjem rabe tal glede na razvoj vinogradništva v daljših časovnih obdobjih. Na lokalnem nivoju je raziskoval spremembe rabe tal in zaznal njene posledice na demografske spremembe, dnevno mobilnost delovne sile, obmejnost in prometno dostopnost obrobnih območij. Bil je začetnik znanstvenega pristopa proučevanja obrobnosti in marginalnosti v Sloveniji. Svoja znanstvena spoznanja je objavljal v priznanih revijah in predstavljal na mednarodnih geografskih kongresih. Z vključevanjem diplomantov v raziskovalno delo, je svoje znanje prenašal na nove generacije mladih geografov.
Ključne besede: agrarna geografija, geografi, obrobnost, marginalnost, obmejnost
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (165,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici