SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


641 - 650 / 1070
Na začetekNa prejšnjo stran61626364656667686970Na naslednjo stranNa konec
641.
Vpliv zastirke na zadrževanje vlage v prsti
Ana Vovk Korže, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V Severovzhodni Slovenije se v zadnjih desetletjih pojavljajo pogoste suše, ki onemogočajo rast kulturnih rastlin. Z namenom, da po naravni poti povečamo vlažnost prsti, uporabljamo zastirko. Zastirka varuje prsti pred večjo izgubo vlage, zmanjša potrebe po zalivanju, preprečuje erozijo, izpiranje in zbitost, zato prsti z zastirko ni potrebno rahljati. Kjer so prsti pokrite z zastirko, je tudi manj plevela, kar ugodno vpliva na rast rastlin in zmanjša izhlapevanje iz zemlje. S terensko raziskavo smo spremljali delež vlage v prsti na travniku, njivi in gomilasti gredi in sicer v prsteh, ki so bili pokriti z zastirko in v prsteh brez zastirke. Ugotovitve kažejo, da bi lahko z uporabo zastirke pomembno povečali zadrževanje vlage v prsteh, pri čemer pa ima pomembno vlogo tudi način rabe prsti.
Ključne besede: prsti, suša, sonaravno kmetovanje, permakultura, učni poligoni, vlaga v prsti, zastirke
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 416; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

642.
Stadtregion Maribor
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Pojem »mestna regija« je vsebinsko zelo širok, zato pa tudi precej ohlapen. Gledano »od daleč«, je pojav jasen in preprost – okoli mesta se oblikuje območje, katerega prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb, istočasno pa se med središčem in okolico vzpostavijo številne vezi, zaradi katerih postaja območje v gospodarskem, upravnem in socialnem smislu vse bolj enovito in povezano. Ko pa skušamo pojav operacionalizirati, mestno regijo zamejiti ali pobliže spoznati njene značilnosti, se pokaže prej omenjena ohlapnost. Definicija, okoli katere je enotna večina raziskovalcev pravi, da je mestna regija območje, kjer večina prebivalcev iz okolice zadovoljuje večino svojih potreb v središču tega območja, ne pa v drugih regionalnih središčih, med regijskim središčem in okolico pa se posledično spletejo številne vezi, zaradi katerih deluje območje funkcijsko povezano (Lichtenberger 1986, Carter 1975, Heineberg 2000, Krau 2005). V tej definiciji so vsaj tri formulacije, zarad katerih je pojem potrebno vsakič prirediti konkretnemu primeru. To so: večina prebivalcev, okolica regionalnega središča in večina potreb. Morda je zaradi omenjene vsebinske ohlapnosti leta 1970 O. Boustedt postavil drugo definicijo, po kateri obsega mestna regija območje dnevnih migracij v regijsko (bolje: zaposlitveno) središče. Takšna definicija je natančnejša, vendar ne pokriva vseh vsebin mestne regije. Menimo, da je za razumevanje mestne regije potreben nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega! Univerzalna, vse dejavnosti obsegajoča mestna regija kot spoj regijskega središča in okoliškega območja ne obstaja; mestna regija ni »real existend«, temveč je konstrukt, ki ga opredelimo sproti, za vsak namen posebej in je tudi vsakič drugačna. Osnovna ideja o funkcionalnem območju okoli mesta pridobi v vsakem kontekstu nekoliko drugačno obliko. Mestne regije regije niso enkrat za vselej, temveč se spreminjajo skladno z gospodarskimi in socialnimi razmerami; bolje: spreminjajo se skupaj s pokrajino (regija je specifičen prostor v specifičnem času). Zato je potrebno ta pojav razumeti kot konglomerat (skupek) različnih gravitacijskih območij, ki vsako zase predstavlja mestno regijo, vsa skupaj pa imajo zgolj informativni (orientacijski) pomen (glej shemo mestne regije v besedilu). Definicija mestne regije, ki bolj ustreza današnjemu razumevanju tega pojava bi se lahko glasila: mestna regija je območje, katerega označujejo ekonomski in socialni odnosi med mestom in okolico. Težavna je tudi zamejitev mestne regije, saj je kakršnokoli postavljanje kriterijev, dejanje »od zunaj«, ki z vsebino pojma nima veliko skupnega. Primerneje je ločevati območje glede na intenzivnost povezav z regijskim središčem (v smislu intenzivnih, manj intenzivnih in občasnih povezav z regijskim središčem). Podobno stališče najdemo pri Boustedtu, ki je mestno regijo razdelil na središčni (mesto), širitveni (obmestje) in zunanji del (po Heineberg 2000, 57). Eno ključnih vprašanj je, s katerimi elementi lahko mestno regijo prepoznamo, oziroma, kateri elementi mestno regijo vzpostavljajo? Glede na vsebino odgovora lahko opredelimo vsaj dve vrsti mestnih regij, in sicer ekonomsko geografske in socialno geografske mestne regije. Pri razpoznavanju ekonomsko geografskih mestnih regij izhajamo iz pojma »mesto«, ki je za vsebino pojava ključnega pomena. Mesto, kakor ga pojmujemo v ekonomski geografiji je območje, kjer so skoncentrirane številne dejavnosti, od proizvodnih, storitvenih, upravnih in družbenih. Dejavnosti niso namenjene le prebivalcem mesta, temveč tudi prebivalcem okoliških naselij. Ekonomsko geografske mestne regije temeljijo na vrsti in intenzivnosti odnosov (povezav) med mestom in okolico. Posledica tega je območje okoli mesta (mestna regija), katerega prebivalci večinsko ter bolj ali manj pogosto, vendar redno, uporabljajo dejavnosti v središču tega območja. Kazalca, s katerima lahko prepoznamo ekonomsko geografske mestne regije sta: - število dnevnih migrantov in - število gospodinjstev, ki se redno oskrbujejo v regijskem središču. Uporabni bi bili tudi podatki o številu in krajevnem izvoru obiskovalcev javnih prireditev, mreži poslovalnic in ekspozitur podjetij, s sedežem v regijskem središču, številu in intenzivnosti poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti, intenzivnosti prometnih tokov oziroma gostoti prometa med mestom in okoliškimi naselji. V socialno geografskem smislu je mestna regija območje, kjer so socialni odnosi med prebivalci intenzivnejši – pogostejši, tesnejši in številnejši. Tudi Massey pravi, da je (mestna) regija produkt socialnih odnosov. S širšim območjem bivanja posameznika namreč ne povezuje le stanovanje in delo, tudi socialne in institucionalne vezi, pa tudi duhovne, v sodobnem času vse bolj tudi enotne informacije. Posledica tega je regionalna identifikacija, kar pomeni zavest o pripadnosti določenemu teritoriju. Opredeljevanje tovrstnih regij sloni na deležu prebivalcev okoliških naselij, ki se identificirajo z določenim regionalnim središčem. Druga oblika socialnih vezi, ob katerih nastaja mestna regija bi lahko bile posledice specifičnih informacij, ki jih posredujejo lokalni mediji. V mislih imamo oglaševanje prireditev, storitev, informacije o lokalnih dogodkih. Ob tem se oblikuje specifičen vzorec ravnanja (=socialni odnosi), ki v drugih mestnih regijah ni prisoten. Socialne odnose s prostorsko konotacijo definira tudi pripadnost oziroma simpatizerstvo z regionalnimi športnimi klubi, članstvo v kulturnih društvih in interesnih združenjih (tudi na področju civilne družbe). Elementi, ki definirajo to vrsto odnosov oziroma mestnih regij so: - število oglasov iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število informacij, reklamnih sporočil in drugih oglasov iz iste regije večje, kakor iz drugih regij. - število informacij iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število novic iz domicilne regije večje, kakor iz drugih regij, kar pomeno boljšo obveščenost, pa tudi povezanost z lokalnimi dogodki. - členitev prostora na upravne enote. Predpostavljamo, da je teritorialna organiziranost določene družbene dejavnosti (npr. zdravstva, sodstva, šolstva) kohezijski element mestne regije, saj vpliva na organiziranje vsakodnevnega življenja in na vključenost prebivalcev v reševanje razvojnih in vsakodnevnih vprašanj. Takšen pomen imajo javna uprava, sodstvo, zdravstvo, policija, geodetska služba, zavodi za zaposlovanje, socialne ustanove, tudi volilni okoliš. Vrste mestnih regij, kakršne izhajajo iz nakazanih elementov, se med seboj teritorialno ne prekrivajo, niti podobne si niso. Zato ni mogoče govoriti o mestni regiji na splošno, temveč je potrebna natančnejša opredelitev, za katero vrsto mestne regije gre. Mestna regija Maribora obsega velik del severovzhodne Slovenije, ne glede na to, s katerim kazalcem jo omejimo. Izkaže pa se, da je v socialnem smislu mestna regija obsežnejša, kakor v ekonomskem.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, mestne regije, mesto, Maribor, prostorsko planiranje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 213; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (257,58 KB)

643.
Interdisciplinary methodological approach to the process of brownfield revitalisation of traditional industrial areas
Lučka Lorber, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Traditional industrial regions in the South-East Europe (SEE) represent an underexplored economic value. Revitalisation is delayed and hindered because of legal, financial, environmental and image problems. This weakens competitive investment position for cities and for SEE as a European region. This paper aims at presenting interdisciplinary methodological approach used in a brownfield revitalisation research project. The research work methodology applies the endogenous approach ("bottom up") on a basis of newly defined land use category of brownfields by the local community. Geography science enjoys an advantage of complexity of understanding spatial issues. This enables geographers to coordinate and harmonize interests between the owners, stakeholders, legislation and human resources. In addition to geographical areas (economic, traffic, demographic, environmental and regional geography) directly involved in the project applicative research, this also includes collaboration of architects, lawyers and economists. The form of applicative research work presented is being developed within the international Revitalisation of Traditional Industrial Areas in South-East Europe (ReTInA) project. The project is funded in the context of the SEE European Transnational Cooperation Programme 2009/12, involving ten partners from seven countries. The main result of the project will be the new methodology and tools to boost brownfield revitalisation in the municipalities and in old industrial areas of SEE region.
Ključne besede: applied geography, interdisciplinary methodological approach, endogenous approach, practice tools, brownfield revitalisation
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 227; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (250,54 KB)

644.
Cestni otroci in življenje zunaj tradicionalnih okvirov socializacije
Andrej Naterer, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Cestni otroci so pojav, ki ima v sodobnem svetu globalne razsežnosti. Med univerzalnimi značilnostmi cestnih otrok izstopajo distribucija po spolu, povprečna starost, specifična matrifokalna oblika primarne družine, glavni razlogi za beg na cesto in subkulturna organizacija skupine na cesti. Za cestne otroke je prav subkultura tista socialna skupina, ki je po eni strani pomemben potezni dejavnik, ki vpliva na otrokovo odločitev za beg na cesto, po drugi pa na cesti tudi simulira izostalo družino. Prek lastnega, subkulturnega sistema vrednot se med primarnim in sekundarnim habitatom cestnih otrok ustvarja konflikt, ki onemogoča ustrezno resocializacijo in reintegracijo cestnih otrok in katerega je mogoče premagati le s pomočjo integracije elementov subkulturnega socialnega sistema v resocializacijske programe.
Ključne besede: antropologija, marginalne skupine, otroci, brezdomci, cestni otroci, socializacija, habitati, resocializacija, življenje na cesti, subkultura, Makejevka, Ukrajina
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 236; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (694,81 KB)

645.
Prispevek h gospodarski geografiji Slovenije
Vladimir Drozg, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane izbrane značilnosti gospodarskega ustroja Slovenije, in sicer: faze razvoja gospodarstva, prostorski vzorec, ki je nastajal v posameznih fazah, zmanjševanje pomena kmetijstva, postopna deindustrializacija, terciarizacija, tranzicija gospodarstva po letu 1990, mesta kot gospodarska središča ter regionalne razlike v gospodarski razvitosti statističnih regij.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, ekonomska geografija, gospodarstvo, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 252; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (601,82 KB)

646.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 518; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (664,32 KB)

647.
Znani, neznani Prežihov Voranc
Silvija Borovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava si kot izhodišče za raziskovalno opazovanje zastavlja dvoje vprašanj, prvo, ali namreč zares dobro poznamo literarno delo znanega in kanoniziranega pisatelja Prežihovega Voranca, in drugo, ali je bil pisatelj socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi. Na obe vprašanji skušamo odgovoriti z analizo primerov iz Prežihove manj znane zgodnje proze. Le-ta je dosegljiva v Prežihovem Zbranem delu I-III kot Nezbrane novele in črtice (1909-1927), Nezbrane novele in črtice (1939-1941) in Naši mejniki (1945-1948).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, kratka pripovedna proza, socialni realizem, mejne teme, mejni motivi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 342; Prenosov: 19
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

648.
Dvojnici bolnica - bolnišnica v 19. stoletju in danes
Natalija Ulčnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je z zgodovinskega in s sočasnega vidika predstavljeno pojavljanje dvojničnih izrazov bolnica - bolnišnica. Preverjeno je njuno evidentiranje v slovenskih slovarjih (1781-2012), normiranje njune rabe v slovenskih pravopisih (1899-2001), pojavljanje v strokovnih, leposlovnih in publicističnih besedilih 19. stoletja ter prisotnost v korpusih sodobnega slovenskega jezika. Ugotovljeno je, da sta od prve polovice 19. stoletja do danes slovarsko oz. besedilno prisotna oba izraza, vendar pa se je njuna raba zlasti pod vplivom purističnih teženj, zaznavnih v pravopisnih določilih, sčasoma vezala na knjižno (bolnišnica) oz. neknjižno (bolnica), ob tem pa je bila doslej v normativnih priročnikih spregledana njuna ustaljenost na različnih strokovnih področjih, ki jo ponazarjata značilni zvezi: splošna bolnišnica - veterinarska bolnica.
Ključne besede: slovenščina, knjižnojezikovna norma, besedilna raba, slavizmi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 310; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (533,18 KB)

649.
Besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 580; Prenosov: 20
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

650.
Trendi temperatur zraka v Mariboru kot posledica razvoja mestnega toplotnega otoka
Igor Žiberna, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Človekovi vplivi, predvsem širjenje pozidanih površin, ogrevanje, promet, onesnaževanje zraka, so prispevali k nastajanju specifičnega mestnega ekosistema. Med njegove pomembne značilnosti sodi nastanek značilnega mestnega podnebja, ki se najbolj manifestira s pojavom mestnega toplotnega otoka. V prispevku so prikazane časovne spremembe intenzivnosti mestnega toplotnega otoka na primeru Maribora, kot posledica človekovih vplivov, predvsem širjenja pozidanih površin. Izračunani so večletni trendi glavnih temperaturnih kazalcev in nekaterih izpeljanih klimatskih parametrov. Prikazani so tudi vplivi mestnega toplotnega otoka na izbrane bioklimatske kazalce.
Ključne besede: fizična geografija, klima, mestna klima, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 252; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (896,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici