SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 623
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Kohezivno-konektorska sredstva v besedilih, nastalih v predvolilnih obdobjih
Mira Krajnc Ivič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Semiotika razume besedilo kot sestavljeni znak, raziskovan s semantičnega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. Slednji vključuje jezikovnega uporabnika, saj le njemu označevalec evocira označenca in obratno. To je smiselno upoštevati tudi pri analizi kohezivno-konektorskih jezikovnih sredstvih kot jezikovnih znakih, ki tvorijo besedilo in kažejo vibriranje jezika s prostorom, časom in človekom.
Ključne besede: slovenščina, besedilo, diskurz, besedilnost, koneksija, kohezivnost
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (483,87 KB)

42.
Značilnosti krajše proze slovenskih književnic
Silvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja z značilnostmi krajše proze slovenskih pisateljic vse od njenih začetkov, to je s preloma iz 19. v 20. stol., pa do sodobnosti. Izbor avtoric in literarnih besedil opozarja na tematske in jezikovno-slogovne novosti ter posebnosti v njihovi literaturi, pa tudi na bele lise pri raziskovanju in poznavanju le-te.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, krajša proza, tematske značilnosti, jezikovne značilnosti
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (300,42 KB)

43.
Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvine
Jožica Čeh, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Ključne besede: ekspresionizem, kratka proza, stil, Cankar, Ivan, Bevk, France
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (330,49 KB)

44.
Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika
Alja Lipavic Oštir, Anja Vasiljevič, Mihaela Koletnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje rezultate anket o poznavanju in rabi slovenskih pregovorov pri skupini informantov različne starosti v Sloveniji. Pre- govori so del njihovega pasivnega leksikona (povprečno poznavanje v 83 % in raba v 24 % pri govorjenju ter 12 % pri pisanju). Razlike kažejo tudi sociodemografski parametri, tako poznavanje pregovorov linearno narašča z izobrazbo informantov. Parameter kraj bivanja ni pokazal statistično pomenljivih razlik, enako velja tudi za parameter spol. Anketa je pokazala nekaj razlik tudi med posameznimi narečnimi skupinami. Nekatera odstopanja bi lahko pojasnile le nadaljnje raziskave, ki bi gotovo odprle tudi nova vprašanja in nakazale nove poti raziskovanja.
Ključne besede: pregovori, jezikovna raba, sociolingvistika, izobrazba, starost, spol, narečja
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (499,81 KB)

45.
Vloga moških oblačil v jaromeščanskem ambientu Kersnikovih romanov Ciklamen in Agitator
Ana Perović, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so predstavljeni moški oblačilni videzi, kakor se pojavljajo v Kersnikovih romanih Ciklamen in Agitator. Proučujem jih kot dele slovenskega jaromeščanskega ambienta. Kot taka se oblačila pokažejo v funkciji prikazovanja še ne povsem razvitega meščanskega habitusa slovenskih pokrajin v drugi polovici 19. stoletja, medrazredno in znotrajrazredno razlikovanje s pomočjo oblačil je v funkciji komičnega, različni oblačilni videzi pa sugerirajo osebnostne lastnosti posameznikov.
Ključne besede: slovenska književnost, proza, meščanstvo, oblačilna kultura, moška oblačila
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,53 MB)

46.
Uspešnost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovčevega vidika
Mira Krajnc Ivič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje nezanemarljive razlike med podnaslovnimi prevodi, ki večinoma upoštevajo slovensko jezikovno normo in predpis, ter sinhronizacijo, ki poustvarja način govorjenja »doma« oz. tvorjenje ožjeinteresnih dvogovorov, torej vključuje tako obrobne kot tudi ekscesne sociolekte, upošteva skladenjske značilnosti govorjenih besedil, večja je ekspresivnost tudi kot posledica številnih aktualizacij frazemov, besedilnega in okoliščinskega namigovanja, znanega pretežno slovenskim naslovnikom.
Ključne besede: slovenščina, govorjeni diskurz, dvogovor, sinhronizacija
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (344,69 KB)

47.
Trubarjev gmajn jezik kot za prvo slovensko knjižno normo
Marko Jesenšek, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnova za knjižni gmajn jezik je živa govorica, ki jo je Trubar poznal iz dolenjskih krajev, nadgradil pa jo je z gorenjščino in ljubljanskim govorom. Gmajn jezik je sopomenka za kranjski jezik, ki je prepoznaven po splošni razumljivosti, hkrati pa gre za jezikovni kompromis, tj. skupni imenovalec osrednjeslovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: zgodovina jezika, slovenščina, 16. st., jezikovna kultura, krajnski jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, protestantizem, pogledi na jezik
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (265,15 KB)

48.
Težave pri prevajanju svetniških imen
Simona Štavbar, 2015, strokovni članek

Opis: Prispevek želi osvetliti prevajanje svetniških imen in njim posvečenih cerkva in poimenovanj umetniških upodobitev iz slovenščine v angleščino in nemščino. Opisano je prevajanje imen in navedene so posebnosti tega. Na podlagi očitnejših in pogostejših napak (pomenskih in slovničnih) v izbranih vodnikih, priročnikih in na spletu so podane prevodne rešitve za svetniška imena in nekatera regionalna poimenovanja njim posvečenih cerkva in umetniških upodobitev v angleščini in nemščini. Zaradi kompleksnosti tematike je potrebno poudariti pomen védenja, opozoriti je treba na natančnost in doslednost pri prevajanju ter spodbuditi k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: imenoslovje, svetniška imena, prevajanje, napake, predlogi prevodnih rešitev
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,16 MB)

49.
Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah 2. oktobra 2014
Zinka Zorko, 2014, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: slovenščina, angleščina, znanstveni jezik, visoko šolstvo, raba jezika, zvrstnost jezika
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (300,29 KB)

50.
Slovenski jezik in Evropska zveza
Marko Jesenšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je prikazan položaj slovenskega jezika v Evropski zvezi, in sicer v luči Evropskega leta jezikov in Evropskega leta medkulturnega dialoga. Predstavljena je slovenska jezikovna izkušnja v bivši skupni državi, opozorjeno je na nekatere navidezne podobnosti glede položaja slovenščine v SFRJ in EZ, nato pa so analizirane jezikovne razmere in položaj slovenskega jezika v novi skupnosti, ki ga odločilno določa odločitev za večjezičnost EZ-ja; predstavljene so prednosti in težave, ki so povezane z evropsko večjezičnostjo; prikazana sta slovenska jezikovna politika in načrtovanje, kakršna se kažeta v Zakonu o javni rabi slovenskega jezika in v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, članek pa se ob komentarju nekaterih zapisov v Resoluciji zaključi z razmišljanji o položaju slovenistike na domačih in tujih univerzah.
Ključne besede: Evropska zveza, uradni jeziki, večjezičnost, položej slovenščine, jezikovna politika
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (292,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici