SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 634
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Internal structure of an alternative measure of burnout
Nataša Sedlar, Lilijana Šprah, Sara Tement, Gregor Sočan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: This study evaluates the factorial validity and reliability of the Slovenian adaptation of the Oldenburg Burnout Inventory (OLBI) in a sample of 1436 Slovenian employees of various occupations. Confirmatory factor analyses were used to evaluate alternative structural models of OLBI, and reliability of variant scales was estimated. The results reveal a different structure of the Slovenian adaptation compared with the original one and a very notable difference in reliability between positively and negatively framed items. The results could be explained with a response bias or the specific nature of burnout and work engagement that OLBI promises to assess simultaneously. Therefore, we believe that the internal structure of the original inventory needs to be reconsidered.
Ključne besede: burnout, Oldenburg Burnout Inventory, factor structure, reliability, psychometrics
Objavljeno: 14.07.2017; Ogledov: 113; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (469,80 KB)

32.
Šestdeset let spraševanja "Kdo sem jaz?"
Bojan Musil, Andrej Preglej, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Leta 1954 sta Kuhn in McPartland v kontekst raziskovanja posameznikovega pojmovanja sebe oziroma sebstva postavila enostavno vprašanje "Kdo sem jaz?". V kasnejših letih je ta preizkus postal popularen na področju psihološkega in sociološkega raziskovanja, v zadnjem času pa je aktualen na področju medkulturnih (psiholoških) študij. Po 60 letih smo si omenjeno vprašanje zastavili znova, in sicer v kontekstu analitičnega pregleda preteklih raziskav omenjenega instrumenta, s čimer poskušamo v celoviti evalvaciji odgovoriti tudi na vprašanje, ali je uporaba omenjenega vprašanja v raziskovalne namene dandanes še smiselna.
Ključne besede: socialna psihologija, pojmovanje sebe, sebstvo, analize vprašalnikov, preizkus dvajsetih izjav
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (267,16 KB)

33.
Sodobne aplikacije teorije racionalne izbire na področju sociologije religije
Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek je zastavljen kot predstavitev temeljnih tez sociološke teorije racionalne izbire, ki se v zadnjem času vse uspešneje aplicira tudi na področju sociologije religije. Gre za razmeroma mlad teoretični pristop k raziskovanju religije, ki (tudi) religijsko vedenje posameznikov obravnava kot pretežno racionalno motivirano. Predpostavlja se, da se ljudje glede svoje religioznosti odločajo in vedejo podobno kot glede drugih stvari v življenju. V svojih menjavah z nadnaravnimi silami tehtajo koristi in stroške, se pogajajo in menjavajo posrednike. V članku so predstavljene temeljne teze in pristopi najpomembnejših avtorjev na tem področju.
Ključne besede: sociološke teorije, racionalna izbira, teorija racionalne izbire, religija
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (313,23 KB)

34.
Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah
Andrej Kirbiš, Sergej Flere, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.
Ključne besede: politična kultura, podložniške politične vrednote, postjugoslovanske družbe, demokratizacija, mladina
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (398,88 KB)

35.
Odnos med tradicionalističnimi vrednotami, novodobniškimi idejami in religioznostjo v medkulturni primerjavi
Andrej Kirbiš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (l996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
Ključne besede: sociološke teorije, novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (341,00 KB)

36.
Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v Sloveniji
Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena.
Ključne besede: družbena neenakost, šolski uspeh, srednješolci, kulturni kapital, družbenoekonomski položaj, spol, mentalne sposobnosti
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (281,06 KB)

37.
In memoriam: zaslužni profesor dr. Stane Južnič (1928-2013)
Vesna V. Godina, 2013, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: Stane Južnič, biografija, antropologija, politologija
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (227,41 KB)

38.
Ali je votlost značilnost vernosti na Slovenskem?
Sergej Flere, Rudi Klanjšek, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Na podlagi podatkov Svetovne raziskave vrednot (1999-2001), podatkov popisa prebivalstva iz let 1991 in 2002 ter primerjalne raziskave študentske populacije, izvedene leta 2005 na vzorcih iz štirih verskih okolij, smo proučili kazalnike vernosti na Slovenskem. Iz rezultatov študije izhaja, da je vernost Slovencev v evropskem merilu podpovprečna in da so družbeni pritiski na vernost v slovenskem okolju majhni. Čeprav nekoliko pod normativnim povprečjem, se je molitev izkazala kot najbolj razširjena oblika prakticiranje vernosti slovenskih katoličanov. Lojalnost do verske ustanove je pri slovenskih katoličanih manjšinski pojav, zlasti ko gre za oceno njene ustreznosti današnjemu času. Glede verske motivacije prevladuje odsotnost tako intrinzične kot ekstrinzične motivacije, v čemer so slovenski katoličani nasprotje bosanskim muslimanom. Izstopa tudi nepripravljenost slovenskih vernikov na žrtvovanje in podobna dejanja, ki naj bi ugajala bogu. To velja tudi, če opazujemo zgolj tiste, ki so sebe opredelili za zelo verne - tudi ti opazno zaostajajo v pripravljenosti na žrtvovanje za sicer drugo najnižje pripravljeno skupino, tj. skupino srbskih pravoslavnih.
Ključne besede: vernost, ekstrinzična vernost, intrinzična vernost, verska konsekventnost, Slovenija, verska votlost
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (276,29 KB)

39.
What is seen is who you are: are cues in selfie pictures related to personality characteristics?
Bojan Musil, Andrej Preglej, Tadevž Ropert, Lucia Klasinc, Nenad Čuš Babič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Developments and innovation in the areas of mobile information technology, digital media and social networks foster new reflections on computer-mediated communication research, especially in the field of self-presentation. In this context, the selfie as a self-portrait photo is interesting, because as a meaningful gesture, it actively and directly relates the content of the photo to the author of the picture. From the perspective of the selfie as an image and the impression it forms, in the first part of the research we explored the distinctive characteristics of selfie pictures; moreover, from the perspective of the potential reflection of a selfie image on the personality of its author, in the second part we related the characteristics of selfie pictures to various personality constructs (e.g., Big Five personality traits narcissism and femininity-masculinity). Important aspects of selfies especially in relation to gender include the tilt of the head, the side of the face exhibited, mood and head position, later related also to the context of the selfie picture. We found no significant relations between selfie cues and personality constructs. The face-ism index was related to entitlement, and selfie availability to neuroticism.
Ključne besede: psychology, selfies, self-presentations, social media, selfie coding, personality assessment
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 91; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (857,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Obesity discrimination in the recruitment process: "You're not hired!"
Stuart Flint, Martin Čadek, Sonia Codreanu, Vanja Ivić, Colene Zomer, Amalia Gomoiu, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Previous literature reports that obese persons are discriminated in the workplace. Evidence suggests that obese people are perceived as having less leadership potential, and in comparison to normal weight peers, are expected to be less successful. This study examined whether obese people are discriminated against when applying for employment. Three hypotheses were offered in line with previous research: (1) obese people are less likely to be assessed positively on personnel suitability than normal weight people; (2) obese people in active employment are more likely to be discriminated against than people in non-active employment; and (3) obese women are more likely to be discriminated against than obese men. 181 Participants were sampled from sedentary, standing, manual and heavy manual occupations. Participants rated hypothetical candidates on their suitability for employment. Employees also completed measures of implicit and explicit attitudes toward obesity. MANOVA was conducted to examine if obese candidates were discriminated against during the recruitment procedure. Results demonstrated that participants rated obese candidates as less suitable compared with normal weight candidates and when the weight status of the candidate was not revealed for work across the four workplace groups. Participant gender and weight status also impacted perceptions of candidates’ suitability for work and discrimination toward obese candidates was higher in participants from more physically demanding occupations. The study findings contribute to evidence that obese people are discriminated against in the hiring process and support calls for policy development.
Ključne besede: psychology, obesity, discrimination, workplace, implicit, explicit
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (419,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici