SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 1070
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Jezik (govor) v slovenskih gledališčih in jezikovna politika
Nina Žavbi Milojević, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredotočam na govorno izražanje v gledališču, predvsem na potrebe jezikovnih uporabnikov (igralcev, lektorjev idr.) in njihovo jezikovno opremljenost. Po pregledu zakonodajnih in drugih pravno veljavnih dokumentov (Zakon o javni rabi slovenščine , Zakon o medijih , Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017) ter po izvedbi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave ugotavljam, da je veljavna zakonodaja s področja jezika (govora) v gledališču primerna, profesionalni uporabniki pa bi potrebovali nekatere jezikovne priročnike (pravorečni priročnik, terminološki slovarji) in zbir smernic o neknjižnih zvrsteh jezika.
Ključne besede: jezikovna politika, jezik, govor, gledališče, empirična raziskava, pravorečni priročnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (446,82 KB)

12.
Osrednji literarni muzej kot pospeševalec literarnega turizma v Sloveniji
Alojzija Zupan Sosič, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Razloge za uresničenje davne ideje o osrednjem literarnem muzeju v Sloveniji sem v svoji razpravi osvetlila skozi tri perspektive, nacionalno-afirmativno, vzgojno- -izobraževalno in turistično ter (novo) sedemčlensko tipologijo. Zavzela sem se za osrednji literarni muzej kot sedmi tip, tj. veččlenski preplet različnih muzejev v vlogi pospeševalca literarnega (kulturnega) turizma in za njegovo osnovno nalogo - povezovalnost - v kontekstu štirih tipov literarnega turizma ter različnosti slovenskega in tujega turista.
Ključne besede: osrednji literarni muzej, Slovenija, literarni turizem
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (404,70 KB)

13.
Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu
Marko Jesenšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja vpliv nemškutarstva, ilirizma, jugoslovenarstva in anglizatorstva na slovenski učni jezik. Predstavljen je Cankarjev pogled na rabo tujega jezika v izobraževanju in razmere v slovenskem visokem šolstvu po letu 2016, ko je bila zavrnjena sprememba jezikovnega člena Zakona o visokem šolstvu, da bi angleščina postala nadomestni učni jezik na slovenskih univerzah. Cankar posredno sporoča slovenski uni-eliti, da je potrebno predavati v maternem jeziku in da ima slovenščina prihodnost. V imenu t. i. internacionalizacije so predstavljena nova prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, univerza, šolstvo, sporazumevanje, nemškutarstvo, ilirizem, anglizacija, jugoslavizmi
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (426,21 KB)

14.
Slovenščina v visokem šolstvu
Andreja Žele, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenska univerza, visoko šolstvo, znanstvena slovenščina
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (421,11 KB)

15.
Zavest dijakov o jezikovni zvrstnosti in vlogah knjižnega jezika
Jerica Vogel, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Obravnava identitetne vloge jezika v šoli in v njenem okviru različnih jezikovnih zvrsti je pri pouku slovenščine v zadnjih dvajsetih letih doživela le malo sprememb. Na podlagi jezikoslovnih ugotovitev o neskladju med uveljavljeno teorijo zvrstnosti in jezikovno prakso smo v anketi dijakom zastavili vprašanja, kako razumejo pojem knjižni jezik, kakšne so njihove izkušnje z njegovo rabo in v katerih govornih položajih je raba knjižnega jezika po njihovem mnenju nujna.
Ključne besede: slovenščina, pouk slovenščine, knjižni jezik, zvrstnost jezika, vloge jezika
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (707,24 KB)

16.
Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju
Mojca Smolej, Nika Lampret, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (510,30 KB)

17.
Pogled na slovensko jezikovno krajino
Marko Snoj, 2018, kratki znanstveni prispevek

Opis: Članek prikazuje analizo javnih napisov na ljubljanski Nazorjevi ulici. Izmed 107 napisov je 31 neslovenskih, ki niso niti imena tujih firm niti tuje blagovne znamke. Rezultati analize so vrednoteni glede na Zakon o javni rabi slovenščine in spletno anketo Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje (v okviru raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov) o tem vprašanju, ki smo jo izpeljali poleti 2017.
Ključne besede: slovenščina, jezikovna politika, jezikovna krajina
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (364,40 KB)

18.
Raba jezika v upravnih postopkih
Polonca Kovač, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Jezik je pomembna prvina tudi za varstvo pravic strank, saj je že ustavno zagotovljeno posebno varstvo pripadnikov italijanske in madžarske manjšine, invalidov in tujcev oziroma vseh strank v upravnih razmerjih. Prispevek je osredotočen na študijo razsežnosti regulacije rabe jezika v upravnih postopkih kot temeljnem procesu dela v javni upravi. Rezultati analize upravne prakse po različnih virih (judikatura, analize Ministrstva za javno upravo /MJU/, portal Upravna svetovalnica in anketa med načelniki upravnih enot) kažejo, da pri izvajanju splošne (zlasti Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/) in področne zakonodaje pretežno ne prihaja do težav, razen na področju tujcev. Zato za v prihodnje predlagam le nomotehnične izboljšave, v ostalem pa usmerjeno in sistemsko skrb za jezikovne pravice z ozaveščanjem uradnih oseb in splošne javnosti.
Ključne besede: upravni postopek, jezik, človekove pravice, jezik, varstvo pravic, procesno pravo, upravna praksa
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (483,92 KB)

19.
Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov
Nataša Gliha Komac, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (384,14 KB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici