1. Spletna slovenščina pri Slovencih v NemčijiSaška Štumberger, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Ključne besede: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (513,05 KB) |
2. Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvojuŽiva Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, strokovni članek Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 16
Celotno besedilo (526,52 KB) |
3. Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemuMatic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 10
Celotno besedilo (442,24 KB) |
4. Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike?Mojca Šorli, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 88; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Raziskanost narečne slovenščineVera Smole, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja in komentira rezultate empirične raziskave (spletna anketa), nastale v okviru CRP Jezikovna politika republike Slovenije in potrebe uporabnikov, in le v tistem delu, ki daje uvid v to, koliko uporabniki poznajo in rabijo priročnike o narečni slovenščini ter kaj potrebujejo in čemu dajejo prednost. Pridani so še rezultati krajše in še bolj ciljno usmerjene ankete na zelo majhnem vzorcu.
Ključne besede: slovenščina, narečna slovenščina, narečni slovar, narečni atlas, narečna besedila, potrebe jezikovnih uporabnikov, nesnovna kulturna dediščina, empirična raziskava
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 10
Celotno besedilo (447,73 KB) |
6. Normativni opis in jezikovna standardizacija v aktualnem jezikovnopolitičnem okviruHelena Dobrovoljc, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je pozornost usmerjena v problematiko jezikovne standardizacije oziroma njene faze, ki jo je treba vedno pogosteje posodabljati – jezikovne kodifikacije. Predstavljene so teoretske smernice in prikazana je kronologija normativistične dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Podrobneje je predstavljena sodobna jezikovna politika, ki kljub izkazanim interesom javnosti, potrebam pišočih, šolnikov, ne nameni temu področju pozornosti in financiranja, in to ne glede na obvezujoče dokumente, kot sta npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki jih ministrstvo za kulturo oziroma služba za jezik redno naročata pri ekspertih, a jih ne udejanita.
Ključne besede: jezikovna standardizacija, normiranje, jezikovna po litika, pravopis
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 10
Celotno besedilo (605,50 KB) |
7. Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanjeNina Ledinek, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 133; Prenosov: 8
Celotno besedilo (553,87 KB) |
8. Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidikaTanja Mirtič, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 11
Celotno besedilo (534,39 KB) |
9. Slovensko pravorečje kot samostojna kodifikacijska knjiga?Hotimir Tivadar, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Slovensko pravorečje je premalo obravnavano v slovenskem jezikoslovju, načeloma samo v okviru pisnih slovarjev in pravopisa ter znanstvene slovnice. Javni nastop v slovenskem jeziku je danes nujnost in realnost skoraj vsakega govorca, ki javno deluje v okviru Slovenije, zato se bomo morali tudi jezikoslovci posvetiti slovenskemu javnemu govoru in ga ne prepustiti samo spontanemu delovanju in osebnemu jezikovnemu občutku. V članku utemeljujem potrebo po izdaji sodobnega (akademijskega) pravorečja, oblikovanega na osnovi kodifikacijske tradicije, sodobnih raziskav in opisa govora iz sodobnih javnih besedil.
Ključne besede: slovenščina, pravorečje, govor, retorika, jezikoslovje
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 116; Prenosov: 16
Celotno besedilo (489,45 KB) |
10. Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski medijiTina Lengar Verovnik, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov.
Ključne besede: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 15
Celotno besedilo (759,25 KB) |
