1. Slavistična prepletanja 12022 Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 1 zajema sedemnajst prispevkov, vezanih na slovenščino, druge slovanske jezike in medslovanske stike. V prvem sklopu so izpostavljeni jezikovnosistemski, zlasti morfološko-sintaktični poudarki sodobnih slavističnih raziskav. Drugi sklop prinaša jezikovnonormativno problematiko in se pri tem osredinja na pravorečje in pravopis v slovanskih jezikih. Tretji sklop je posvečen frazeološkim raziskavam, pri čemer je posebej izpostavljen zlasti medslovanski vidik, izsledki pa posegajo tudi na področje medkulturnosti. Preplet različnih raziskovalnih polj, metodoloških izhodišč in pristopov temelji na izhodiščnem razmisleku o aktualnih slavističnih vprašanjih, njihovih raziskovalnih potencialih ter izzivih slavistike v 21. stoletju.
Ključne besede: slovanski jeziki, jezikovni sistem, jezikovna raba, jezikovna norma, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 26.04.2022; Ogledov: 105; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (9,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. Über Sprachen aus der Perspektive von Gymnasiast[ast] innen aus Slowenien und aus der SlowakeiAlja Lipavic Oštir, Milina Muzikářová, 2021 Opis: Die Monographie bringt Antworten auf Fragen zur Wahrnehmung und zu Standpunkten bezüglich Sprachen und Sprachvarietäten bei Gymnasiast*innen aus der Slowakei und aus Slowenien. Mithilfe von zwei Forschungsinstrumenten (Umfragen, Sprachkarten) wurden allgemeinlinguistisches, sozio- und psycholinguistisches Wissen, Stereotype, Präferenzen und Identifikationen mit Sprachen und Sprachvarietäten quantitativ und qualitativ analysiert. Die Analysen ergaben folgende Resultate: Slowenisch und Slowakisch als L1 der Mehrheit der Gymnasiast*innen haben eine Prestigeposition, wobei sich Gymnasiast*innen aus Slowenien stark mit (traditionellen) Regionen identifizieren. Nachbarländer und Nachbarsprachen sind in der sprachlichen Welt der Gymnasiast*innen weniger bedeutend, obwohl zugleich eine Art versteckte Mehrsprachigkeit zu beobachten ist. Gymnasiast*innen aus beiden Ländern pflegen gleiche Stereotype über einige europäische Sprachen und sie stimmen den gleichen Vorurteilen, sogar den eurozentristischen, zu. Ästhetisch präferieren sie romanische Sprachen und sie verfügen über wenig allgemeinlinguistisches und psycholinguistisches Wissen wie auch über relativ wenig soziolinguistisches Wissen. Aufgrund aller Resultate formen die Autorinnen Empfehlungen an die Sprachen- und Schulpolitik in beiden Ländern.
Ključne besede: Gymnasiast*innen, allgemeinlinguistische Phänomene und Prozesse, Soziolinguistik, Psycholinguistik, Stereotype, Vorurteile, ästhetische Präferenzen, Identifikationen mit Sprachen, Sprachkarten, Empfehlungen
Objavljeno v DKUM: 16.07.2021; Ogledov: 395; Prenosov: 42
Celotno besedilo (8,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines : the critical role of trust in scienceNejc Plohl, Bojan Musil, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The coronavirus pandemic is one of the biggest health crises of our time. In response to this global problem, various institutions around the world had soon issued evidence-based prevention guidelines. However, these guidelines, which were designed to slow the spread of COVID-19 and contribute to public well-being, are (deliberately) disregarded by some individuals. In the present study, we aimed to develop and test a multivariate model that could help us identify individual characteristics that make a person more/less likely to comply with COVID-19 prevention guidelines. A total of 525 attentive participants completed the online survey. The results of structural equation modeling (SEM) show that COVID-19 risk perception and trust in science both independently predict compliance with COVID-19 prevention guidelines, while the remaining variables in the model (political conservatism, religious orthodoxy, conspiracy ideation and intellectual curiosity) do so via the mediating role of trust in science. The described model exhibited an acceptable fit (χ2(1611) = 2485.84, p < .001, CFI = .91, RMSEA = .032, SRMR = .055). These findings thus provide empirical support for the proposed multivariate model and underline the importance of trust in science in explaining the different levels of compliance with COVID-19 prevention guidelines.
Ključne besede: coronavirus, covid-19, prevention guidelines, compliance, trust in science
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 517; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
4. Spletna slovenščina pri Slovencih v Nemčiji : jezikovne značilnosti objav na FacebookuSaška Štumberger, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Ključne besede: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 856; Prenosov: 68
Celotno besedilo (513,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvoju : dileme in izziviŽiva Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, strokovni članek Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 951; Prenosov: 131
Celotno besedilo (526,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemuMatic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1018; Prenosov: 95
Celotno besedilo (442,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike? : področje prevajanja in tolmačenjaMojca Šorli, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 877; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Raziskanost narečne slovenščine : obstoječe in potrebnoVera Smole, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja in komentira rezultate empirične raziskave (spletna anketa), nastale v okviru CRP Jezikovna politika republike Slovenije in potrebe uporabnikov, in le v tistem delu, ki daje uvid v to, koliko uporabniki poznajo in rabijo priročnike o narečni slovenščini ter kaj potrebujejo in čemu dajejo prednost. Pridani so še rezultati krajše in še bolj ciljno usmerjene ankete na zelo majhnem vzorcu.
Ključne besede: slovenščina, narečna slovenščina, narečni slovar, narečni atlas, narečna besedila, potrebe jezikovnih uporabnikov, nesnovna kulturna dediščina, empirična raziskava
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 915; Prenosov: 85
Celotno besedilo (447,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Normativni opis in jezikovna standardizacija v aktualnem jezikovnopolitičnem okviru : dokumenti in realnostHelena Dobrovoljc, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je pozornost usmerjena v problematiko jezikovne standardizacije oziroma njene faze, ki jo je treba vedno pogosteje posodabljati – jezikovne kodifikacije. Predstavljene so teoretske smernice in prikazana je kronologija normativistične dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Podrobneje je predstavljena sodobna jezikovna politika, ki kljub izkazanim interesom javnosti, potrebam pišočih, šolnikov, ne nameni temu področju pozornosti in financiranja, in to ne glede na obvezujoče dokumente, kot sta npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki jih ministrstvo za kulturo oziroma služba za jezik redno naročata pri ekspertih, a jih ne udejanita.
Ključne besede: jezikovna standardizacija, normiranje, jezikovna po litika, pravopis
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 56
Celotno besedilo (605,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje : potrebe in pričakovanja jezikovnih uporabnikovNina Ledinek, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1179; Prenosov: 59
Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
