Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Die Monographie bringt Antworten auf Fragen zur Wahrnehmung und zu Standpunkten bezüglich Sprachen und Sprachvarietäten bei Gymnasiast*innen aus der Slowakei und aus Slowenien. Mithilfe von zwei Forschungsinstrumenten (Umfragen, Sprachkarten) wurden allgemeinlinguistisches, sozio- und psycholinguistisches Wissen, Stereotype, Präferenzen und Identifikationen mit Sprachen und Sprachvarietäten quantitativ und qualitativ analysiert. Die Analysen ergaben folgende Resultate: Slowenisch und Slowakisch als L1 der Mehrheit der Gymnasiast*innen haben eine Prestigeposition, wobei sich Gymnasiast*innen aus Slowenien stark mit (traditionellen) Regionen identifizieren. Nachbarländer und Nachbarsprachen sind in der sprachlichen Welt der Gymnasiast*innen weniger bedeutend, obwohl zugleich eine Art versteckte Mehrsprachigkeit zu beobachten ist. Gymnasiast*innen aus beiden Ländern pflegen gleiche Stereotype über einige europäische Sprachen und sie stimmen den gleichen Vorurteilen, sogar den eurozentristischen, zu. Ästhetisch präferieren sie romanische Sprachen und sie verfügen über wenig allgemeinlinguistisches und psycholinguistisches Wissen wie auch über relativ wenig soziolinguistisches Wissen. Aufgrund aller Resultate formen die Autorinnen Empfehlungen an die Sprachen- und Schulpolitik in beiden Ländern.
Ključne besede: Gymnasiast*innen, allgemeinlinguistische Phänomene und Prozesse, Soziolinguistik, Psycholinguistik, Stereotype, Vorurteile, ästhetische Präferenzen, Identifikationen mit Sprachen, Sprachkarten, Empfehlungen
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 19
Celotno besedilo (8,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The coronavirus pandemic is one of the biggest health crises of our time. In response to this global problem, various institutions around the world had soon issued evidence-based prevention guidelines. However, these guidelines, which were designed to slow the spread of COVID-19 and contribute to public well-being, are (deliberately) disregarded by some individuals. In the present study, we aimed to develop and test a multivariate model that could help us identify individual characteristics that make a person more/less likely to comply with COVID-19 prevention guidelines. A total of 525 attentive participants completed the online survey. The results of structural equation modeling (SEM) show that COVID-19 risk perception and trust in science both independently predict compliance with COVID-19 prevention guidelines, while the remaining variables in the model (political conservatism, religious orthodoxy, conspiracy ideation and intellectual curiosity) do so via the mediating role of trust in science. The described model exhibited an acceptable fit (χ2(1611) = 2485.84, p < .001, CFI = .91, RMSEA = .032, SRMR = .055). These findings thus provide empirical support for the proposed multivariate model and underline the importance of trust in science in explaining the different levels of compliance with COVID-19 prevention guidelines.
Ključne besede: coronavirus, covid-19, prevention guidelines, compliance, trust in science
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 742; Prenosov: 110
Celotno besedilo (526,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 702; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V prispevku je pozornost usmerjena v problematiko jezikovne standardizacije oziroma njene faze, ki jo je treba vedno pogosteje posodabljati – jezikovne kodifikacije. Predstavljene so teoretske smernice in prikazana je kronologija normativistične dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Podrobneje je predstavljena sodobna jezikovna politika, ki kljub izkazanim interesom javnosti, potrebam pišočih, šolnikov, ne nameni temu področju pozornosti in financiranja, in to ne glede na obvezujoče dokumente, kot sta npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki jih ministrstvo za kulturo oziroma služba za jezik redno naročata pri ekspertih, a jih ne udejanita.
Ključne besede: jezikovna standardizacija, normiranje, jezikovna po litika, pravopis
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 686; Prenosov: 46
Celotno besedilo (605,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...