1. Modalni katapulti : uvod v filozofsko logikoDanilo Šuster, 2023, učbenik za višje in visoke šole Opis: Prvi del obsega šest filozofskih razprav, v katerih ima osrednjo vlogo nek modalni argument, pravilo ali sklepanje. Razprave obravnavajo modalno logiko, večvrednostne logike, kombinacijo epistemskih načel in modalne logike, deontično logiko in logiko protidejstvenih pogojnikov. Delo obravnava argumente za fatalizem in logični determinizem, modalni argument za nezdružljivost svobode in determinizma, Fitchev paradoks znanja in problem moralnih dilem. Osrednja nit je obravnava modalnih sklepanj, na katerih temeljijo sklepi o takšni ali drugačni neogibnosti. V drugem delu, uvodu v modalno logiko, avtor sledi klasični shemi: modalna logika (aksiomatski sistem) in potem semantika možnih svetov, vendar jo obogati z logično-filozofsko obravnavo spornih tez (»paradoksov«) in smiselno povezuje z razpravami v prvem delu knjige. Avtor podrobno in didaktično jasno pojasni zvezo med modalnimi tezami in pogoji na Kripkejevih okvirih (relacijo dostopnosti), ki vodi do različnih sistemov modalne logike. Obravnava tudi problematične logične teze (deontična logika, protidejstveniki) in pri vseh nakaže svoje rešitve.
Ključne besede: filozofija logike, modalna logika, deontična logika, protidejstveni pogojniki, filozofski argument
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 65; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (8,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840Natalija Ulčnik, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 29; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
3. Rokopisna pesniška zapuščina Alojzija RemcaJožica Čeh Steger, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se ukvarja z rokopisno pesniško zapuščino v Trstu rojenega Alojzija Remca (1886-1952), ki jo hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Obsega več kot 250 rokopisnih pesmi, od katerih je bil v različnih revijah in časopisih objavljen le neznaten delež. Pesmi so zapisane v štirih naslovljenih zvezkih in v dveh zbirkah na listih. V prispevku je podrobneje predstavljena prva zbirka pesmi na listih, ki je bila po vsej verjetnosti pripravljena za tisk, saj gre za avtorjeve prepise pesmi iz zvezka Verzi.
Ključne besede: slovenska književnost, poezija, literarna zapuščina, rokopisi, Remec, Alojzij, 1886-1952
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 28; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo |
4. Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov2023 Opis: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije.
Ključne besede: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Krležine nepokretne i pokretne slikeIstván Lukács, 2023 Opis: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Ključne besede: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Objavljeno v DKUM: 02.03.2023; Ogledov: 190; Prenosov: 21
Celotno besedilo (14,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko2023, zbornik Opis: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022).
Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Ključne besede: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 134; Prenosov: 32
Celotno besedilo (5,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Cosmic Fairy TalesRok Vilčnik, 2023 Opis: The English translation of Rok Vilčnik's marvelously ethereal Cosmic Fairy Tales is the result of almost a decade of collaboration between the author, translation and English language students and their professor at the University of Maribor’s Department of Translation Studies, mature translators, English language professors, editors, and revisers. The book includes translations of 50 fairy tales by the acclaimed Slovenian writer, poet, and playwright Rok Vilčnik, aka rokgre, written between 1989 and 2020 and accompanied by the author's original illustrations.
Ključne besede: literary translation, student translation, didactic translation, fiction, fairy tales
Objavljeno v DKUM: 31.01.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Wissenschaftliches Arbeiten im Studienbereich Deutsch als Fremdsprache : ein Arbeitsbuch zu ausgewählten Aspekten des Verfassens von AbschlussarbeitenSaša Jazbec, Sarah Löwenkamp, Brigita Kacjan, 2023, učbenik za višje in visoke šole Opis: Am Ende des Studiums müssen Studierende des Fachbereichs Germanistik eine Abschlussarbeit schreiben, für die sie verschiedene themenbezogene Kompetenzen im Bereich der empirischen Forschung sowie das Schreiben wissenschaftlicher Texte beherrschen müssen. Dies sind in deutscher Sprache besondere Fertigkeiten, die während des Studiums durch das Lesen und Verfassen von wissenschaftlichen oder Fachtexten erworben werden sollen. Häufig zeigt sich aber, dass es gewisse Schwierigkeiten gibt, die sich von Generation zu Generation wiederholen und das Abschließen des Studiums verzögern. Diese Monographie soll keinen systematischen Überblick über alle Aspekte des Verfassens von wissenschaftlich und fachlich korrekten Abschlussarbeiten geben, sondern nur auf die Aspekte eingehen, die sich in den vergangenen Jahren als besonders schwierig erwiesen haben. Die Studierenden sollen das Verfassen von wissenschaftlich orientierten Abschlussarbeiten erlernen bzw. verbessern, indem sie die angebotenen Aufgaben lösen. Die theoretischen Impulse sind schon während des Studiums relevant und einsetzbar, vor allem aber sollten sich Studierende damit vor und während des Verfassens der Abschlussarbeit beschäftigen.
Ključne besede: wissenschaftliches Schreiben, Deutsch, Fachbereich Deutsch als Fremdsprache, Schreibstil, Quellenangaben im Text
Objavljeno v DKUM: 31.01.2023; Ogledov: 203; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstuSilvija Borovnik, 2022 Opis: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju.
Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Ključne besede: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 338; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Narečno besedje slovenskega jezika : v spomin na akademikinjo Zinko Zorko2022 Opis: V monografiji Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko je v šestnajstih poglavjih predstavljeno delo Zinke Zorko in najnovejše slovenske raziskave, ki nadaljujejo njeno delo dialektološko delo: Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi, Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas, Narečna podoba malečniškega govora, Germanizmi v malečniškem govoru, Poimenovanja oseb v malečniškem govoru, Glasovne značilnosti novomeškega govora, Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen, Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem in sinhronizacijo dialektoloških filmov, Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla. Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih (z ozirom predvsem na zahodna slovenska narečja), (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji, Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen, Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823, Projekt Historična topografija Primorske, Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice
Ključne besede: Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, slovenski jezik, narečje, dialektologija, slovaropisje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 34
Celotno besedilo (7,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
