1. Spletna slovenščina pri Slovencih v NemčijiSaška Štumberger, 2018, professional article Abstract: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Keywords: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Published: 11.10.2018; Views: 12; Downloads: 3
 Full text (513,05 KB) |
2. Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvojuŽiva Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, professional article Abstract: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Keywords: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Published: 11.10.2018; Views: 11; Downloads: 4
Full text (526,52 KB) |
3. Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemuMatic Pavlič, 2018, original scientific article Abstract: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Keywords: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Published: 11.10.2018; Views: 11; Downloads: 3
Full text (442,24 KB) |
4. Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike?Mojca Šorli, 2018, review article Abstract: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Keywords: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Published: 11.10.2018; Views: 23; Downloads: 3
Full text (1,30 MB) |
5. Raziskanost narečne slovenščineVera Smole, 2018, original scientific article Abstract: Prispevek predstavlja in komentira rezultate empirične raziskave (spletna anketa), nastale v okviru CRP Jezikovna politika republike Slovenije in potrebe uporabnikov, in le v tistem delu, ki daje uvid v to, koliko uporabniki poznajo in rabijo priročnike o narečni slovenščini ter kaj potrebujejo in čemu dajejo prednost. Pridani so še rezultati krajše in še bolj ciljno usmerjene ankete na zelo majhnem vzorcu.
Keywords: slovenščina, narečna slovenščina, narečni slovar, narečni atlas, narečna besedila, potrebe jezikovnih uporabnikov, nesnovna kulturna dediščina, empirična raziskava
Published: 11.10.2018; Views: 7; Downloads: 3
Full text (447,73 KB) |
6. Normativni opis in jezikovna standardizacija v aktualnem jezikovnopolitičnem okviruHelena Dobrovoljc, 2018, original scientific article Abstract: V prispevku je pozornost usmerjena v problematiko jezikovne standardizacije oziroma njene faze, ki jo je treba vedno pogosteje posodabljati – jezikovne kodifikacije. Predstavljene so teoretske smernice in prikazana je kronologija normativistične dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Podrobneje je predstavljena sodobna jezikovna politika, ki kljub izkazanim interesom javnosti, potrebam pišočih, šolnikov, ne nameni temu področju pozornosti in financiranja, in to ne glede na obvezujoče dokumente, kot sta npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki jih ministrstvo za kulturo oziroma služba za jezik redno naročata pri ekspertih, a jih ne udejanita.
Keywords: jezikovna standardizacija, normiranje, jezikovna po litika, pravopis
Published: 11.10.2018; Views: 11; Downloads: 3
Full text (605,50 KB) |
7. Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanjeNina Ledinek, 2018, professional article Abstract: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Keywords: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Published: 11.10.2018; Views: 16; Downloads: 3
Full text (553,87 KB) |
8. Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidikaTanja Mirtič, 2018, review article Abstract: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Keywords: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Published: 11.10.2018; Views: 20; Downloads: 3
Full text (534,39 KB) |
9. Slovensko pravorečje kot samostojna kodifikacijska knjiga?Hotimir Tivadar, 2018, original scientific article Abstract: Slovensko pravorečje je premalo obravnavano v slovenskem jezikoslovju, načeloma samo v okviru pisnih slovarjev in pravopisa ter znanstvene slovnice. Javni nastop v slovenskem jeziku je danes nujnost in realnost skoraj vsakega govorca, ki javno deluje v okviru Slovenije, zato se bomo morali tudi jezikoslovci posvetiti slovenskemu javnemu govoru in ga ne prepustiti samo spontanemu delovanju in osebnemu jezikovnemu občutku. V članku utemeljujem potrebo po izdaji sodobnega (akademijskega) pravorečja, oblikovanega na osnovi kodifikacijske tradicije, sodobnih raziskav in opisa govora iz sodobnih javnih besedil.
Keywords: slovenščina, pravorečje, govor, retorika, jezikoslovje
Published: 11.10.2018; Views: 15; Downloads: 3
Full text (489,45 KB) |
10. Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski medijiTina Lengar Verovnik, 2018, original scientific article Abstract: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov.
Keywords: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji
Published: 11.10.2018; Views: 17; Downloads: 3
Full text (759,25 KB) |
