SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 1191
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije
Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 313; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

52.
Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmo
Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 243; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (636,64 KB)

53.
Modification of polyamide knitted fabric using different zeolites
Alenka Ojstršek, Tomaž Fakin, Karin Stana-Kleinschek, Darinka Fakin, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this research was to apply three different types of zeolites and the combination thereof in the form of a very fine powder, together with different chemicals and additives on polyamide knitted fabric according to an industrially acceptable exhaustion procedure in order to study changes in the morphology, optical properties and wettability of surfaces. Zeolites were analysed using Scanning Electron Microscopy (SEM), Fourier Transform Infrared Spectroscopy (FTIR) and gas physiosorption. Additionally, the morphology of zeolite-coated surfaces was examined closely using SEM, while changes in molecular-chemical level were examined by means of IR spectroscopy. Optical properties were studied using CIE colour measurement and diff use reflectance profi le determination, while the hydrophilic/hydrophobic character was examined using goniometry. The obtained results show the suitability of the employed exhaustion procedure, depending on the type of zeolite and the composition of the treatment bath. The results also provided evidence of the enhanced wettability of PA fabrics using 4A and 13X zeolites in combination with selected additives.
Ključne besede: zeolites, polyamide fibres, exhaustion, surface modification, wettability
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 185; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (577,72 KB)

54.
Model simulacije obremenitev in deformacij tkanin pri polaganju
Rozalija Blekač, Jelka Geršak, Ivan Gubenšek, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Med procesom polaganja materiala z avtomatskim polagalnim strojem deluje na tkanino določena vlečna sila, ki je odvisna od načina odvijanja tkanine s tekstilnega navitka in vodenja preko vodilno-napenjalnih valjev polagalnega stroja do področja polaganja. Pri tem delujejo na gibajoči del tkanine natezne, tlačne in torne sile, ki povzročijo v tkanini večje all manjše natezne deformacije. Natezne obremenitve so pogojene z uporabljeno strojno opremo in parametri polaganja ter mehanskimi in fizikalnimi lastnostmi in reološkimi parametri tkanine. Nastala deformacija je odvisna od velikosti delujočih obremenitev in upora tkanine proti vlečni sili, ki učinkuje na gibajoči del tkanine pri polaganju. Ker gre za kompleksno problematiko nateznih obremenitev, ki učinkujejo na gibajoči del tkanine, na eni strani in za zahtevne relaksacijske pojave v tkanini po polaganju v krojno plast, je v prispevku podana analiza nateznih obremenitev tkanine med polaganjem in predstavljen predlog modela za simulacijo obremenitve in deformacije tkanine pri polaganju. V ta namen je izvedena študija tehnološko pogojenih nateznih obremenitev tkanine med procesom polaganja, ki so posledica na gibajoči del tkanine delujočih vlečnih, tornih in tlačnih sil pri polaganju, ter odnosa med obremenitvijo in deformacijo. Na podlagi opredeljenega odnosa med obremenitvijo in deformacijo je predlog modela za simulacijo obremenitve in deformacije tkanine pri polaganju zasnovan na metodi končnih elementov.
Ključne besede: tkanina, mehanske lastnosti, fizikalne lastnosti, vlečna sila, natezna obremenitev, deformacije
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 140; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (397,59 KB)

55.
Mešanice polisaharidno/sintetičnih gostil v reaktivnem tisku
Mateja Vrblač, Sonja Šostar-Turk, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba sintetičnih gostil daje odlično globino barvnih tonov v reaktivnem tisku in hkrati predstavlja tudi zanimivo alternativo alginatom, ki se uporabljajo danes. Za uporabo teh sistemov je zelo pomembno dobiti natančne informacije o občutljivosti na strižno hitrost in na elektrolite. Viskozne in viskoelastične lastnosti tiskarskih barvnih gošč iz alginatnih in sintetičnih gostil ter njihovih mešanic smo raziskovali in primerjali z rezultati tiska. Ugotovili smo, da občutljivost sintetičnih gostil na elektrolite lahko uravnavamo z dodatkom alginata. Mešanice gostil kažejo lastnosti med sintetičnimi in alginatnimi gostili in predstavljajo zanimivo alternativo.
Ključne besede: tekstilna industrija, tiskanje tekstilij, reaktivna barvila, alternativna gostila, alginat, poliakrilat, lastnosti gostil, kakovost odtisov, reologija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 120; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (904,48 KB)

56.
ITMA 2015: Déjà vu ali pomembne novosti na področju integracije procesov predenja in pletenja?
Zoran Stjepanović, 2016, strokovni članek

Opis: ITMA 2015 je bila velika in uspešna razstava tekstilne strojegradnje. Po številu razstavljavcev in obiskovalcev je presegla razstavo iz leta 2011. Ključna beseda zadnje izdaje sejma je bila trajnost, povezana s tekstilijami in procesi njihove izdelave. Ta izraz so v svojih konceptih in izvedenih strojnih rešitvah poskušali nazorno prikazati skoraj vsi razstavljavci. Ocenimo lahko, da ekološka ozaveščenost dobro sovpada s hibridnim konceptom predilno-pletilnih strojev, ki so jih na razstavi ITMA 2015 znova prikazali nemški podjetji Mayer & Cie. in Terrot ter tajvanski Pai Lung. Gre za izpopolnjene rešitve na razstavi ITMA 2011 prikazanih hibridnih strojev prve generacije. Hibridni proces omogoča izločitev dragih in energetsko zahtevnih procesov predenja in križ nega previjanja in čiščenja preje. Izdelana pletiva imajo v primerjavi z navadnimi bolj gladko površino in zaradi mehkeje vitih curkovnih prej bistveno mehkejši otip. Primerna so za izdelavo finih, kakovostnih vrhnjih oblačil, perila, majic, otroških oblačil in pižam.
Ključne besede: ITMA 2015, hibridni predilno-pletilni stroji, Mayer & Cie., Terrot, Pailung
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 150; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (522,00 KB)

57.
Hitozan - vsestransko uporaben biopolimer
Simona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras, Anita Jazbec, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: Hitozan je skupno ime za veliko skupino hitinov, deacetiliranih do različnih stopenj. Sestavljen je pretežno iz 2-amino-2-deoksi-D-glukopiranoznih enot, povezanih z ß-1,4-vezjo. V preteklih tridesetih letih je doživel nesluten razvoj in se uspešno uveljavil na najrazličnejših področjih našega bivanja. Hitozan in njegovi derivati se že s pridom uporabljajo pri čiščenju voda, v farmaciji, medicini, kmetijstvu in prehrambni industriji ter ne nazadnje tudi v tekstilni industriji. Zaradi svojega naravnega izvora in dostopnosti ter kemične strukture, ugodne za nadaljnje modifikacije, pa je to biopolimer, ki nedvomno še vedno ogromno obeta.
Ključne besede: hitin, hitozan, biopolimeri, tekstilna vlakna, plemenitenje, medicinske tekstilije, medicina, farmacija, prehrana, ekologija, tekstilstvo
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 189; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (569,39 KB)

58.
Hidroliza reaktivnih barvil pri barvanju lanu v odvisnosti od vrste procesa
Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, Aleš Doliška, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Lanena vlakna (Linum ussitatissimum) spadajo v skupino naravnih celuloznih vlaken, njihova kakovost pa je odvisna od sorte lanu, postopkov ločevanja vlaken od drugih delov stebla, predobdelave, barvanja in postopkov plemenitenja. Kadar laneni izdelki zahtevajo vrhunske obstojnosti, uporabljamo za barvanje reaktivna barvila, ki jih odlikujejo razmeroma enostaven postopek barvanja, briljantni barvni toni ter zaradi nastanka kovalentnih vezi med vlaknom in barvilom tudi dobre mokre obstojnosti. Postopki predobdelave in beljenja lanenih vlaken vplivajo zaradi razgradnje primesi na hidrofilnost, hkrati pa tudi na fizikalno- kemijske in barvalne lastnosti vlaken. Kinetične in termodinamične zakonitosti procesa barvanja le-teh so odvisne tudi od kemijske strukture barvil, različnih tehnoloških postopkov in parametrov barvanja. Pogosto težavo pri barvanju z reaktivnimi barvili predstavlja močna obarvanost odpadnih barvalnih kopeli, kar je predvsem posledica hidrolize reaktivnih barvil med procesom barvanja. Zato smo se v raziskavi osredotočili na vpliv postopka barvanja (izčrpavanje in impregnacija) in reaktivnega sistema barvil na hidrolizo reaktivnih barvil pri barvanju lanene tkanine. Iz rezultatov dela izhaja, da je količina hidroliziranih in nevezanih barvil odvisna od vrste barvila, njegove kemijske strukture, velik pomen pa ima tudi primeren izbor postopka barvanja.
Ključne besede: lan, barvanje lanu, vinilsulfonska reaktivna barvila, bireaktivna barvila, hidroliza, spektroskopija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 122; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (405,58 KB)

59.
Funkcionalizacija tekstilij z nano $TiO_2$ in $SiO_2$ prevlekami
Nika Veronovski, Silvo Hribernik, Majda Sfiligoj-Smole, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Funkcionalizacija različnih materialov z uporabo prevlek iz nanodelcev je v zadnjem času predmet mnogih raziskav, vendar pa to tehnologijo na tekstilnem področju uporabljajo le v omejenem obsegu, in to kljub njenemu velikemu potencialu. Članek zajema pregled raziskav s področja nanoprevlek vlaken z delci titanovega in silicijevega dioksida, treba pa je poudariti, da so prevleke iz drugih anorganskih nanodelcev na vlaknih prav tako pomembne, saj z njimi dosegamo nove funkcionalne lastnosti tekstilij.
Ključne besede: nanotehnologija, nanoprevleke, $TiO_2$, nanodelci, $SiO_2$, $SiO_2$ nanodelci
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (414,29 KB)

60.
Ergonomsko oblikovanje delovnih mest pri krojenju usnja
Darja Žunič-Lojen, Andrej Polajnar, Nataša Camlek, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen oblikovanja dela je prilagoditev delovnih mest, izdelkov, delovnih sredstev in delovnih postopkov obliki in gradnji človeškega telesa, telesnim meram, življenjskim dogajanjem v telesu, duševnim pojavom in gibalnim možnostim izvajalca dela. S tem želimo vsekakor razbremeniti delavca ter mu zagotoviti udobno in prijetno delovno okolje, kar bo imelo za posledico zadovoljnega delavca in večjo gospodarsko korist za podjetje. V članku je izvedena raziskava dela na delovnih mestih pri krojenju usnja in na podlagi dobljenih rezultatov so podani predlogi izboljšav. Raziskava na sistematičen način ugotavlja obremenitve in obremenjenosti delavca zaradi delovne naloge, zaradi delovnega okolja, toplotnih obremenitev, obremenitev vida in obremenitev zaradi hrupa. S prav tako ugotovljenim ergonomskim koeficientom pa smo dali možnost za izračun pravilne norme, ki upošteva dovoljene obremenjenosti delavca.
Ključne besede: ergonomija, oblikovanje delovnih mest, obremenitve, obremenjenosti, ergonomski koeficient, krojenje usnja
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici